Del Pontejeva je še dejala, da preiskave o zločinih OVK na Kosovu do sedaj niso bile uspešne zaradi pomanjkanja podpore preiskovalcem, celo s strani mednarodnih enot UNMIK.
V okviru sodelovanja Beograda s Haagom pa je Del Pontejeva ocenila, da so jugoslovanske oblasti z uvedbo zakona o sodelovanju s haaškim sodiščem umaknile prepreko, ki je doslej onemogočala sodelovanje. Vendar je izrazila nezadovoljstvo z 39. členom zakona ZRJ o sodelovanju s haaškim sodiščem, ki ne dovoljuje izročitve oseb, ki so obtožene po uvedbi tega zakona. "Nobena država ne more izkoristiti svojih zakonov kot izgovor za nespoštovanje obveznosti proti mednarodnim zakonom," je dejala Del Pontejeva.
Sojenje Miloševiću je zgodovinsko
Del Pontejeva je še dejala, da se haaško sodišče nahaja v ključnem trenutku svojega dela, saj je v teku šest sojenj, vključno s sojenjem nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću, za katerega Del Pontejeva meni, da je zgodovinsko, ker odraža moč mednarodnega pravosodja, kadar je prisotna politična volja mednarodne skupnosti.
Milošević se sicer danes pritožil na trditev sodišča, da ga obravnava kot vsakega drugega pripornika, in trdil, da je več mesecev preživel v izolaciji. Sodišče poskuša Miloševiću, ki se brani brez odvetnika, pomagati, je poudaril sodnik Richard May, zato je po Miloševićem izboru sodišče dovolilo prihod dveh odvetnikov iz Beograda, ki bosta delovala kot pravna svetovalca. Obtoženi se bo z njima lahko posvetoval med odmori na sojenjih in v zaporu.