Prva dva obtoženca sta nekdanji propagandist Al Kaide Ali Hamza Ahmed Sulejman al Bahlul iz Jemena in nekdanji glavni računovodja teroristične organizacije Ibrahim Ahmed Mahmud al Kosi iz Sudana. Med drugim sta obtožena terorizma, napadov na civiliste in civilne objekte, umorov in uničenja lastnine.
Obtožnica bremeni Bahlula, da je skrbel za izdelavo propagandnih videospotov za novačenje teroristov, med katerimi je tudi videoposnetek napada na ameriški rušilec Cole v Jemnu leta 2000. Bahlul naj bi bil tudi zadolžen, da vodji Al Kaide Osami bin Ladenu priskrbi satelitsko televizijsko povezavo v afganistanskih gorah Bahlul naj bi prišel v vrste Al Kaide šele leta 1999. Kosi pa je bil član Al Kaide že vse od leta 1989. Poleg tega, da je bil računovodja, ki je skrbel za nemoten pretok denarja preko dobrodelnih organizacij in drugih sredstev, je bil tudi telesni stražar bin Ladna, varoval pa naj bi ga opasan z bombami, pripravljen na samomor.
Oba obtoženca sta dobila skupaj tri vojaške odvetnike, ki ju še niso imeli priložnost spoznati in trenutno še vedno iščejo prevajalce, da bi se lahko z njima sporazumevali. Zdaju ju čaka srečanje z odvetniki, vendar se z njimi ne bosta mogla pogovarjati brez nadzora, saj tožilci lahko poslušajo njihove pogovore, le da morajo o tem prej seznaniti odvetnika. Predsednik sodišča lahko kadarkoli zapre postopek za javnost, če se mu zdi, da gre za vprašanja nacionalne varnosti, pravila pa odpravljajo številne ovire, ki bi veljale za tožilce v civilnem postopku.
Vojna proti terorizmu – vojna brez konca in kraja?
Predsednik Bush je ukazal oblikovanje vojnih sodišč že leta 2001, vendar pa so sovražni bojevniki doslej čakali v ujetništvu, kjer so jih zasliševali in, kot kaže, so v administraciji po treh letih ugotovili, da iz njih več ne morejo izvleči kaj prida informacij. Busheva administracija se odločno brani kritik, da z ujetniki ravna v nasprotju z zakoni, saj naj bi za vojni čas in za ujete teroriste veljali drugačni zakoni kot pa za civiliste v mirnem času ali pa za vojake sovražne države v času vojne.
V primeru vojne med državami se lahko ujetniki izpustijo, nasprotno pa naj bi veljalo za teroriste, ki bodo po izpustitvi nemudoma spet prijeli za orožje. Administracija s tem nehote priznava, da vojna proti terorizmu ne bo imela konca, saj ne gre za državo, ki se jo lahko porazi in okupira. Glavni pravnik Bele hiše Arturo Gonzales je v torek dejal, da kritiki nimajo prav in so slabo informirani, ker jim vojni zakoni menda dovoljujejo, da imajo ljudi zaprte ne glede na to, če so česar krivi ali ne.