Obvezno srednje izobraževanje

Idejo o obveznem srednjem izobraževanju sta predstavila hrvaški premier Ivo Sanader in minister za znanost, izobraževanje in šport Dragan Primorac ob predstavitvi Strateškega okvirja za razvoj in konkurenčnost Hrvaške do leta 2013, ki sta ga pripravila hrvaška vlada in Nacionalni svet za konkurenčnost, poroča hrvaški Jutarnji list.

Preučujejo dva modela

Po besedah ministra Primorca preučujejo dva modela – finskega in korejskega. Po enem izmed njih naj bi se obvezno šolanje podaljšalo samo do pridobitve prvega poklica, torej za leto ali dve. Drugi model, ki ga zagovarjata tako minister kot vlada, pa predvideva uvedbo obvezne srednje šole, ne glede na to ali gre za triletno strokovno šolo ali štiriletno srednjo šolo.

Če bo Hrvaška sprejela ta model, bo postala ena izmed redkih držav z obveznim srednjim izobraževanjem, na ta način pa bi do leta 2010 postala najbolj konkurenčna država v Evropi v izobraževanju.

Porazna izobraženost Hrvatov

Hrvaška se namreč srečuje z velikim osipom. Od 18 do 25 odstotkov dijakov, vpisanih v srednje šole, šolanja ne dokonča, čeprav je Hrvaška po vpisu osnovnošolcev v srednje izobraževanje v evropskem poprečju.

Osnovne šole na Hrvaškem obiskuje okoli 400.000 učencev, od katerih jih 99 odstotkov šolanje uspešno zaključi. Kar 80 do 100 tisoč dijakov, vpisanih v srednje šole, pa teh šol ne konča.

Po Primorčevih besedah je porazen tudi podatek, da ima skoraj polovica hrvaške populacije – kar 45 odstotkov – samo dokončano ali celo nedokončano osnovno šolo, na fakultete pa je vpisanih le okoli 3,3 odstotke vseh prebivalcev.

Hrvaška je ob tem tudi ena izmed redkih držav, kjer obvezno šolanje traja le do dopolnjenega 14. leta starosti. Prejšnji šolski minister Vladimir Strugar je zato predlagal podaljšanje in reformo osnovnošolskega izobraževanja, vendar pa tega javnost ni sprejela.