Od kod orkanom uničujoča moč?

Tropski cikloni delujejo kot velikanski toplotni stroji. Energijo dobivajo iz toplega in vlažnega zraka nad oceanom, sproščajo pa jo ob kondenzaciji vodne pare v kapljice. V povprečnem orkanu se vsak dan sprosti ogromna količina energije, ki ustreza 500 tisoč atomskim bombam, vrženih na Hirošimo. Zaradi izhlapevanja tople oceanske vode pride do lokalnega znižanja zračnega tlaka in nastanka nevihtnih oblakov. V primeru, da se tlak na nekem območju dovolj zniža, proti središču tega območja zapihajo vetrovi, ki se zaradi delovanja sil zavrtinčijo v višine. Nevihtni sistem se ob tem krepi.

Ena izmed posebnosti orkana je oko, ki se pojavi, ko orkan doseže stopnjo zrelosti. V očesu orkana je zračni tlak najnižji, a ni razlike v tlaku, ki bi poganjala vetrove, zato je tam vreme mirno in jasno. V oko orkana se pogosto zatečejo ptice, saj so le tu varne pred močnimi vetrovi in obilnimi padavinami. To območje je običajno zelo majhno, v premeru meri kvečjemu nekaj deset kilometrov, tik ob njem pa so vetrovi najmočnejši in tudi nalivi najhujši. Celoten orkan ima premer od 500 do 1500 kilometrov, zanj pa je značilno, da v primerjavi s cikloni srednjih geografskih širin nima front, kar pomeni, da je temperaturno homogen, nevihte v njem pa se pojavljajo v koncentričnih krogih.

Kaj ohranja orkan pri življenju?

Nevihtni oblaki v orkanu segajo vse do vrha troposfere, ki se v tropskem pasu nahaja na višini okoli 18 kilometrov. Na tej višini se zrak krožno razteka, medtem ko se v spodnjem delu ozračja krožno steka. Ta razlika je bistvena za nadaljnji razvoj orkana.

Če se zgoraj razteka več zraka, kot se ga spodaj steka, se bo orkan krepil, saj se bo tlak v njegovem središču nižal. Dokler je orkan nad morjem, je zaradi majhnega trenja tudi stekanje zraka proti njegovemu središču majhno. Povsem drugače je, ko orkan pride nad kopno. Takrat se trenje močno poveča, tlačne razlike v orkanu se zmanjšajo in vetrovi oslabijo. Na dodatno slabitev orkana nad kopnim vpliva zmanjšanje dotoka vodne pare v njegovo območje.

Saffir-Simpsonova lestvica

Za ocenjevanje moči tropskih ciklonov je v uporabi Saffir-Simpsonova lestvica, ki obsega pet stopenj. V orkanu prve kategorije vetrovi pihajo od 120 do 150 kilometrov na uro, v orkanu pete kategorije pa presegajo 250 kilometrov na uro. V primeru, da hitrost vetrov dosega od 70 do 120 kilometrov na uro, govorimo o tropski nevihti, ko je hitrost vetrov manjša od 70 kilometrov na uro pa o tropski depresiji.

Pomikanje tropskih ciklonov

Tropski ciklon se pomika s splošnimi vetrovi. Na severni polobli se sprva pomika s pasati od vzhoda proti zahodu in stran od ekvatorja, nato pa po zahodnem robu območja visokega zračnega tlaka zavije proti severovzhodu. Pot lahko nadaljuje tudi proti Evropi, a pri tem precej oslabi in se običajno spremeni v ciklon srednjih geografskih širin.

Uradna sezona tropskih ciklonov nad Atlantikom traja od 1. junija do 30. novembra, vrh pa doseže v prvi polovici septembra. A tropski cikloni lahko nastanejo tudi prej, pogoj je le, da oceanska voda dosega vsaj 27 stopinj Celzija. Prva tropska nevihta Andrew se je letos razvila že 20. maja, s tem pa je bilo zabeleženo rekordno peto leto zapored, ko je že pred uradnim začetkom sezone prišlo do nastanka tropskega ciklona. V povprečju se na leto sicer pojavi dvanajst tropskih ciklonov, od katerih se jih šest spremeni v orkane, trije v orkane tretje kategorije ali več, le redki pa dosežejo kopno.

Kljub zgodnjemu začetku je letošnja sezona tropskih ciklonov nad Atlantikom skromna, saj je junij minil povsem brez njih. Prvi tropski ciklon, ki je prerastel v orkan, se je pojavil julija v severnem Mehiškem zalivu in prizadel Louisiano. Ob koncu avgusta se je razvilo več tropskih ciklonov, vključno z orkanom Dorian, ki je do sedaj daleč najmočnejši orkan letošnje sezone.

Imena tropskih ciklonov

Tropske ciklone poimenujemo le takrat, ko povprečna hitrost vetra v njih preseže 63 kilometrov na uro. Poimenovanje tropskih ciklonov omogoča lažje spremljanje in izdajanje opozoril pred morebitnim opustošenjem, še posebej v primerih, ko divja več orkanov hkrati.

Za njihovo poimenovanje nad Atlantikom obstaja šest seznamov z 21 imeni, vsak seznam je v uporabi eno leto. Če je orkanov več kot 21, se za nadaljnje poimenovanje uporabi grška abeceda. Seznam z letošnjimi imeni se bo torej znova uporabil čez šest let, imena orkanov, ki so bili še posebej uničujoči in so naredili veliko škode, pa se iz tega seznama umakne in nadomesti z novimi.

Aktivnost oziroma intenzivnost sezone izražajo s skupno akumulirano energijo ciklonov, ki jo merijo z indeksom ACE. Ta indeks je odvisen od hitrosti vetra in časa trajanja tropskih ciklonov. Letos ACE trenutno znaša 50, kar je precej pod povprečjem obdobja 1981-2010, ki je 104. Več kot 80 odstotkov indeksa ACE predstavlja najmočnejši orkan Dorian. Letos se je nad Atlantikom do današnjega dne sicer razvilo sedem tropskih neviht, med katerimi sta le dve prerasli v orkan.

Daleč največ tropskih ciklonov se je nad Atlantikom razvilo leta 2005, ko so jih poimenovali kar 28. Od teh je bilo 15 orkanov, pet jih je doseglo kopno, eden izmed njih pa je bil tudi izredno uničujoč. To je bil orkan Katrina, ki je naredil ogromno škode Louisianskemu mestu New Orleans. Povsem drugačno je bilo leto 1983, ko so zabeležili le štiri tropske ciklone.