Od nasilne družine pobegnili še dve Savdijki, zdaj 'ujeti' v Hongkongu

Savdski sestri, stari 18 in 20 let, ki sta si v strahu za življenje in v izogib razkritju prave identitete nadeli vzdevka Reem in Rawan, sta pred približno šestimi meseci pobegnili od družine.

Trdita, da so ju v beg prisilile nenehne zlorabe moških članov družine. Trenutno sta 'ujeti' v Hongkongu, po tem ko naj bi ju savdski konzularni uradniki 'prestregli' na hongkonškem letališču, medtem ko sta skušali prestopiti na drugo letalo. Tudi njima naj bi – kot 18-letni Rahaf Mohamed – odvzeli potna lista. Že od septembra se skrivata, a ju je na smrt strah, da ju bodo savdski uradniki našli, tamkajšnje oblasti pa na silo izgnale nazaj v domovino.

Zlorabe že od otroštva

Za AFP sta opisali nesrečno odraščanje v družini rijadskega srednjega razreda. Trdita, da ju je že kot otroka oče nenehno pretepal, ko sta odrasli, pa tudi bratje – in to za malenkosti, kot je denimo to, da sta se prepozno zbudili za jutranjo molitev. "Bratje so me začeli pretepati … oče jih ni ustavil, ker meni, da je to stvar, ki pravzaprav definira moškega," pripoveduje Reem in dodaja, da je pri tem pričel sodelovati tudi njun 10-letni brat. "Bil je le otrok, a se je takšnega ravnanja naučil od starejših bratov in očeta ter vseh moških okrog njega. To, kako ravnaš z ženskami, je po njihovem primeren način za dokazovanje, da si pravi moški," pravi 20-letnica. Vsako najmanjšo 'napako' so prijavljali celo policiji – kako se oblačita, govorita, ali to, da sta si med večerjo v restavraciji odgrnili nikab.

Drzno priložnost za pobeg od tiranske družine sta dekleti videli med počitnicami v tujini. Njuna potna lista sta bila namreč takrat shranjena v torbi staršev (doma so jih imeli v sefu), prav tako pa sta vedeli, da v tujini za potovanje ne bosta potrebovali dovoljenja moškega skrbnika.

Pobeg sta pričeli načrtovati pred dvema letoma, čas pa sta prilagodili dopolnitvi 18. rojstnega dne mlajše Rawan. Pri tej starosti bi namreč lahko v Avstraliji zaprosila za turistični vizum. Priložnost za pobeg se je končno ponudila septembra lani, ko je družina odpotovala na Šrilanko. In medtem ko sta starša spala, sta dekleti vzeli potna lista in se vkrcali na letalo za Hongkong.

A ko sta pristali, so ju pričakale nove težave. Na letališču naj bi do njiju pristopilo več neznanih moških, ju obkrožilo in skušalo pretentati, da bi se vkrcali na letalo za Rijad. Dejali naj bi jima, da je let za Melbourne odpovedan, kasneje pa sta izvedeli, da naj bi moške poslalo savdsko veleposlaništvo.

So jima ves čas sledili?

Sestri sumita, da jima je oče sicer ves čas sledil. To naj bi počel s pomočjo Absherja – kontroverzne mobilne aplikacije, ki jo uporabljajo tako savdska vlada kot običajni Savdijci, da spremljajo aktivnosti sorodnic. Številni kritiki, med njimi tudi ameriški pravnik Ron Wyden, že nakaj časa sicer opozarjajo na tovrstno možnost zlorab, pri čemer Google in Apple pozivajo k bojkotiranju aplikacije. Rawan in Reem sumita, da sta starša s pomočjo aplikacije tudi ugotovila, kateri let sta rezervirali. Predvidevata, da je pri 'lovu' nanju sicer sodeloval tudi njun stric, ki bi lahko – zaradi številnih povezav z visokimi državnimi uradniki – pomagal mobilizirati zaposlene na veleposlaništvu.

V strahu, da ju bodo nasilno ugrabili, sta v Hongkong vstopili kot turistki. Dekleti se zdaj tako že skoraj šest mesecev skrivata, v strahu za lastno varnost pa sta se vmes že 13-krat preselili. Bivata po hotelih, hostlih, v zasebnih stanovanjih, eno noč sta spali celo na čolnu.

Pravita, da naj bi ju enkrat policija skušala na silo odpeljati na srečanje s sorodniki in savdskimi uradniki.

Hongkonški varnostni minister John Lee je v petek dejal, da so policisti prejeli "dve ločeni prijavi, od tega eno o pogrešani osebi in drugo o zahtevi za preiskavo". Dodatnih pojasnil ni želel dajati. Vladni organi, pristojni za migracije, pa so sporočili, da "posamičnih primerov ne bodo komentirali". Savdski konzulat v Hongkongu se prav tako še ni odzval na poziv za komentar.

Situacija se je za dekleti še poslabšala novembra, ko jima je njun odvetnik Michael Vidler sporočil, da sta njuna potna lista preklicana, zaradi česar sta ostali brez državljanstva. Odvetnik jima je zdaj sporočil, da so hongkonške vladne službe za priseljevanje odločile, da lahko dekleti v mestu ostaneta še do 28. februarja, nato pa ju bodo lahko na silo deportirali v domovino.

Sestri izpostavljata, da se bojita vrnitve in tega, da bi se morali soočiti z jezo družine. "Ali naju bodo ubili, ker bodo družino želeli očistiti sramu, ki sva jim ga nakopali, ali pa naju bodo prisilili, da se poročiva s katerim od bratrancev," pravi starejša Reem. Ker pa sta se odrekli islamu, bi ju doma lahko čakala tudi smrtna kazen. Versko odpadništvo se v nekaterih muslimanskih državah (med drugim tudi v Savdski Arabiji) namreč še vedno kaznuje z zaporom ali s smrtjo.

Popolni nadzor: celotno življenje nadzoruje vlada

Zdi se, da je podobnih zgodb o prebegih oziroma poskusih pobega iz držav, kjer lahko ženske o določenih pravicah samo sanjajo, čedalje več. Zgodba Reem in Rawan se je v javnosti namreč pojavila le dober mesec po tem, ko je pozornost svetovne javnosti pritegnila 18-letna Savdijka Rahaf Mohamed. Ta je konec januarja pobegnila od svoje zatiralske družine, nato obtičala na letališču v Bangkoku, kasneje pa pridobila status begunke v Kanadi.

In medtem ko so njun čas, ki sta ga preživeli v Hongkongu, večinoma zaznamovale skrbi in slaba prehrana (mesec dni sta jedli zgolj toast in rezance), sta bili ob pogovoru z novinarko AFP Elaine Yu videti mirni. "Moje upanje za prihodnost je, da se ustalim, da imam normalno življenje … v Savdski Arabiji sva bili namreč vse dni zaklenjeni v hiši. Prijateljev nikoli ne vidiva, ne hodiva ven, nimava nobenih hobijev. Zato želim narediti v življenju vse, kar lahko," pravi Reem, ki je v preteklosti študirala angleško književnost. 20-letnica upa, da bo nekega dne postala pisateljica. Med svoja najljubša literarna dela šteje roman Georga Orwella 1984. "Literatura mi je pomagala razumeti lastno resničnost," pojasnjuje in dodaja, da je absurdno in smešno, da je roman 1984 samo fantastika, ki pa se vsakodnevno in resnično dogaja v Savdski Arabiji.