Tujina

Od pogreba do protivladnih protestov

Ankara, 11. 11. 2006 15.15 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Pogreb nekdanjega turškega premierja je prerasel v protest proti bolj muslimanski podobi države.

Pogreba, ki je prerasel v protivladni protest, se je udeležilo do 80 tisoč ljudi
Pogreba, ki je prerasel v protivladni protest, se je udeležilo do 80 tisoč ljudi FOTO: Reuters
Bulent Ecevit je v 82. letu umrl minulo nedeljo, potem ko je maja doživel hudo možgansko kap. Bil je velik zagovornik sekularne države, ki jo je vodil skoraj pol stoletja, bil pa je tudi tisti, ki je leta 1974 ukazal zasedbo Cipra. V času njegovega vodenja vlade je Turčija postala kandidatka za EU.

Na tisoče protestnikov - po ocenah policije jih je bilo med 50 in 80 tisoč - ki so naklonjeni bolj sekularizirani državi, je izžvižgalo sedanjega premierja Recepa Taryyipa Erdogana in se postavilo v bran posvetni državi proti radikalnimi islamskimi vplivi. S protivladnimi protesti na pogrebu nekdanjega petkratnega premiera Bulenta Ecevita se je razkrila naraščajoča zaskrbljenost zaradi vse večjega vpliva islama v Turčiji, v kateri so sicer muslimani v večini, vendar pa ima uradno status posvetne države.

Bulent Ecevit v Turčiji velja za "junaka Cipra"
Bulent Ecevit v Turčiji velja za "junaka Cipra" FOTO: Reuters

Zagovornike posvetne Turčije vse od nastopa Erdogana na premierski položaj vse bolj razburjata njegovo javno nasprotovanje omejitvam glede nošenja muslimanskih naglavnih rut v vladnih uradih in šolah ter podpora verskim šolam. Sedanji premier je tudi nameraval kriminalizirati prešuštvo, a je moral zaradi hudih pritiskov Evropske unije opustiti načrte. Nekatere lokalne oblasti, ki so v rokah vladajoče stranke, pa so pripravile ukrepe, ki naj bi privedli do prepovedi prodaje alkohola.

Toda vlada se s trditvami, da uveljavlja islamski program, ne strinja. Svojo predanost vstopu v EU je pokazala z izvedbo nekaterih korenitih reform, ki so Turčiji odprle vrata v pogajanja o članstvu. Res pa je tudi, da je bila vlada deležna hudih kritik iz Bruslja, saj je Turčija na podlagi represivnih zakonov, ki so zaobšli svobodo izražanja, sodila novinarjem in pisateljem.

Turčija žaluje
Turčija žaluje FOTO: Reuters

Zagovornike posvetne države pa skrbi tudi odhod sedanjega predsednika Ahmeta Necdeta Sezerja, ki bo mandat zaključil maja 2007. Predsednika Turčije namreč izbira parlament in utegne se zgoditi, da bo Sezeta, glasnega zagovornika sekularizacije, nasledil Erdogan. Tudi Ecevit je le nekaj mesecev pred smrtjo dejal, da sedanja vlada predstavlja grožnjo sekularni državi.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.