Pravijo, da so diamanti večni, a tudi biseri so. Nedaleč od Abu Dabija, na otoku Maravah, kjer arheologi raziskujejo najdišče iz neolitskega obdobja, so namreč našli pravi zaklad. Majhen rožnati biser, s premerom manj kot pol centimetra, se je skrival pod tisočletnimi plastmi.
Znanstveniki so s pomočjo metode radiokarbonskega datiranja ugotovili, da gre za biser, ki sega v čas 5800–5600 let pred našim štetjem, v dobo neolitika. Odkritje je dokaz, da so na tem območju ljudje že pred skoraj 8000 leti nabirali školjke in iskali bisere. Gre za najstarejši do zdaj najden biser na svetu.
Arheologi so prepričani, da so bili biseri že v času neolitika zelo cenjeni in zagotovo znak razkošja in statusni simbol. Ta zanimiva najdba, ki so jo poimenovali kar "biser Abu Dabija", bo javnosti prvič na ogled na razstavi "10.000 let luksuza", ki jo pripravljajo v muzeju Louvre v Abu Dabiju.
"Biser Abu Dabija je osupljiva najdba, pričevanje starodavnega izvora našega raziskovanja morja. Odkritje najstarejšega bisera na svetu v Abu Dabiju jasno kaže, da ima veliko naše moderne ekonomije in kulturne zgodovine globoke korenine, ki segajo vse do začetkov prazgodovine," je za lokalne medije dejal vodja Oddelka za kulturo in turizem Abu Dabija Mohamed Kalifa Al Mubarak.
Takšne najdbe tej sicer precej mladi državi, kamor si turisti pridejo pogledat predvsem razkošje in luksuz modernega sveta, omogočajo, da pritegnejo tudi tiste popotnike, ki jih zanima starodavna zgodovina. Hkrati pa biser pomaga zgodovinarjem sestaviti sliko, kako so na tem območju živeli pred tisočletji in s čim so se ljudje takrat ukvarjali.
Pomembno arheološko najdišče
Pred tem je za najstarejši biser v Združenih arabskih emiratih veljal biser, ki so ga našli na neolitskem najdišču Um Al Kuvajn. Starodavni biser so pred leti našli tudi na neolitskem pokopališču v bližini kraja Džebel Buhajs v emiratu Šardža. Karbonsko datiranje je pokazalo, da je biser iz Abu Dabija starejši od obeh in je tudi najstarejši biser, ki so ga do zdaj našli na svetu.
Otok Maravah je eno najpomembnejših arheoloških najdišč v Združenih arabskih emiratih, ki so ga odkrili na začetku 90. let. Številna izkopavanja so nato pokazala, da je na območju veliko kamnitih struktur, ki veljajo za najstarejšo najdeno arhitekturo v ZAE.
Poleg bisera so na tem najdbišču našli tudi dobro ohranjeno keramično vazo, ki je delo prazgodovinske ubaidske civilizacije iz Mezopotamije (na območju današnjega Iraka) – kar dokazuje, da so bile že v tistem času na območju razvejane trgovske poti. Poleg tega pa so našli še številne poslikane delčke keramičnih posod, ki veljajo za najstarejša umetniška dela v državi. Na začetku prihodnjega leta bodo na otoku začeli nova izkopavanja.
Zgodovinarji predvidevajo, da so bili biseri v tistem času pomemben lokalni vir, s katerim so trgovali, in iz Mezopotamije v zameno za bisere kupovali dekorativno keramiko in ostale dobrine. Najdba bisera v neolitskem pokopališču Džebel Buhajs pa nakazuje, da so bisere lokalni prebivalci nosili tudi kot nakit.
Trgovanje z biseri v Zalivskih državah je cvetelo vse do 30. let prejšnjega stoletja. Že konec 16. stoletja pa je beneški draguljar Gasparo Balbi med potovanjem po regiji otoke ob Abu Dabiju opisal kot deželo biserov.
KOMENTARJI (7)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.