"Prepovedano mu je obdržati položaj v predsedstvu kot tudi izvajati vsakršne druge dejavnosti," je pred novinarji izjavil Ashdown. Za ta korak se je odločil, ker Dragan Čović kljub pritiskom Evropske unije in Združenih držav ni želel odstopiti. Ta ni povedal, ali bo odločitev sprejel ali ne, dejal pa je, da se mu zdi neustavna in nezakonita. Čović, ki ga je pravosodje Bosne in Hercegovine v začetku marca obtožilo zlorabe položaja in vpletenosti v afero davčne utaje, trdi, da so proces zrežirali tujci.
V skladu z Daytonskim sporazumom, s katerim se je končala vojna v BiH, ima visoki predstavnik mednarodne skupnosti diskrecijska pooblastila, med katerimi je tudi odstavitev izvoljenih predstavnikov.
Tričlansko predsedstvo BiH sestavljajo bošnjaški, srbski in hrvaški predstavnik. Na čelu predsedstva se menjavajo vsake tri mesece. Čović je že drugi hrvaški član omenjenega predsedstva, ki so ga odstavili. Marca 2001 je ista usoda doletela Anteja Jelavića. Obtožen je bil, da je organiziral oziroma podpiral avtonomistično gibanje znotraj svoje skupnosti.
Hrvaška je izrazila zaskrbljenost zaradi Ashdownove odločitve. Odstavitev “demokratično izvoljenega predstavnika bosanskih Hrvatov” bi po besedah vlade v Zagrebu lahko imela “resne posledice za politični položaj v Bosni in Hercegovini.”