Odstopil je madžarski predsednik

Politična kariera 69-letnega madžarskega predsednika Pala Schmitta se je končala nič kaj olimpijsko. Potem ko so mu na madžarski univerzi Semmelweis minuli četrtek zaradi plagiatorstva odvzeli doktorat, je nekdanji olimpijski prvak sporočil, da odstopa s položaja.

"Na podlagi madžarske ustave, ki sem jo podpisal, se izrekam za enotnost naroda,“ je povedal pred poslanci. "Trenutno moje osebne okoliščine razdeljujejo moj ljubljeni narod, zato je moja dolžnost, da odstopim,“ je dodal.

Del krivde prevzela tudi univerza

Kot so  sporočili člani posebne preiskovalne komisije univerze, je Schmitt prepisal velik del svoje doktorske disertacije, ki jo je zagovarjal leta 1992. So pa ga oprali krivde, saj po njihovem mnenju univerza ne bi smela sprejeti disertacije.

Afera je prišla na dan, ko je madžarski tednik HVG v začetku januarja poročal, da je večji del disertacije "dobesedni prevod" besedila v francoščini, ki ga je konec 80. let prejšnjega stoletja napisal bolgarski športni strokovnjak in diplomat Nikolaj Georgijev. Glede na navedbe, ki jih je sredi januarja objavil spletni portal index.hu, je 17 strani zaključkov v Schmittovi disertaciji celo prevod doktorata nemškega profesorja Klausa Heinemanna iz leta 1991.

Od prvaka v športu mimo prvaka v politiki do odstopa

Kako se bo Schmittova pot odvijala naprej, ostaja odprto vprašanje. Je pa pred vstopom v politiko večji del svoje kariere tako ali drugače posvetil športu; bodisi kot uspešen športnik ali kot funkcionar Mednarodnega olimpijskega komiteja.

Schmitt se je rodil 13. maja 1942 v Budimpešti. Po diplomi iz ekonomije se je posvetil tudi sabljanju in postal eden uspešnejših madžarskih športnikov, ki ima v svoji zbirki dve zlati odličji z olimpijskih iger leta 1968 in 1972 ter dva naslova svetovnega prvaka.

Po uspehu v športu ga je karierna pot leta 1983 zanesla v Mednarodni olimpijski komite, med drugim v njegov izvršni odbor, šest let pozneje pa je v vlogi predsednika prevzel vodenje Madžarskega olimpijskega komiteja. Tuje mu niso niti izkušnje v diplomaciji, saj je bil med drugim med letoma 1993–1997 madžarski veleposlanik v Španiji, med letoma 1999–2002 pa še v Švici.

S podporo desnosredinske stranke Fidesz se je kot neodvisni kandidat leta 2002 potegoval za župana madžarske prestolnice. Leto pozneje se je stranki premierja Viktorja Orbana tudi uradno pridružil in do leta 2007 med drugim opravljal naloge podpredsednika stranke. Na listi stranke Fidesz je bil dvakrat izvoljen v Evropski parlament, leta 2004 in 2009, in bil med drugim podpredsednik Evropskega parlamenta.

Evropsko kariero je zapustil, ko je bil po prepričljivi zmagi Fidesza na parlamentarnih volitvah leta 2010 izvoljen za predsednika madžarskega parlamenta. A je na položaju ostal le nekaj tednov, saj je bil v parlamentu 29. junija 2010 izvoljen za predsednika države.

Prav zato, ker ga je na položaj predlagala desnosredinska stranka Fidesz premierja Viktorja Orbana, so se pojavili številni pomisleki, da bi se utegnil preveč prilagajati interesom vladajoče stranke, ki v parlamentu že tako razpolaga z dvotretjinsko večino.

Še več pa je bilo kritik, ko je prišlo na dan, da je doktorat Schmitta, ki je veljal za enega bolj priljubljenih madžarskih politikov, dejansko plagiat, s čimer se je zaključila Schmittova kariera na položaju predsednika Madžarske.

Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!