Odzivi v Sloveniji
Predsednik republike Milan Kučan je v kratki izjavi za medije izrazil globoko pretresenost in zgroženost nad terorističnimi dejanji v več ameriških mestih. V tem tragičnem trenutku deli vsa Slovenija globoko sožalje z ameriškim narodom in iskreno sočustvuje s svojci umrlih in ranjenimi, je poudaril. Menil je, da zločinsko dejanje pomeni novo in resno opozorilo, da se mednarodna skupnost doslej ni znala in ni bila pripravljena ustrezno in učinkovito odzvati na grožnjo rastočega, organiziranega ter mednarodno povezanega terorizma. Poudaril je tudi, da tragične posledice zločinskega dejanja ne morejo nikogar v demokratičnem svetu pustiti neprizadetega in da zavezujejo k premišljenim in odločnim dejanjem.
Kučan je nato namestniku ameriške veleposlanice v Sloveniji Trevorju Evansu osebno izročil sožalno pismo s podobno vsebino. V njem je ameriškemu predsedniku Georgeu Bushu izrazil globoko pretresenost in zgroženost nad brezumnimi zločinskimi terorističnimi dejanji v ZDA in poudaril, da v tem trenutku vsa Slovenija čuti z njim in vso ameriško nacijo.
Slovenski premier Janez Drnovšek je izrazil globoko sožalje in pretresenost, da je prišlo do tako tragičnih dogodkov. Poudaril je, da je današnji dan pomembna prelomnica, saj "marsikatero vprašanje postavlja v novo luč".
Ob tem je dodal, da katastrofa, ki je prizadela ZDA, dokazuje, da je svet še daleč od miru in stabilnosti, vendar pa terorizem in nasilje nikoli nista bila, nista in tudi ne bosta načina razreševanja problemov v svetu. "Nasilje vodi v novo nasilje, zato sem prepričan, da je treba vse probleme reševati na miren način in z dialogom," je še dejal premier ter poudaril, da je Slovenija vedno obsojala nasilje in terorizem in se namerava v prihodnje še bolj posvetiti mirnemu reševanju problemov v svetu.
Predsednik vlade je še zatrdil, da je Slovenija že sprejela potrebne varnostne ukrepe.
Obsodbam terorističnih napadov na ZDA se je pridružilo tudi slovensko zunanje ministrstvo. V sporočilu za javnost je MZZ izrazilo zgroženost in dejanja najostreje obsodilo. "Gre za brutalne teroristične napade, ki niso usmerjeni zgolj proti ZDA, temveč proti celotnemu svobodnemu svetu, demokraciji in svetovni varnosti," je zapisalo MZZ. Kot je dodalo, se Slovenija zavzema za odločen boj proti terorizmu. MZZ je vladi ZDA in vsem svojcem žrtev izrazilo globoko sožalje.
Zunanji minister Dimitrij Rupel je dejal, da gre za prelomni dogodek, ki bo bistveno preuredil mednarodne odnose. "Govoril sem z veleposlanico ZDA v Ljubljani in ameriškim kolegom smo zagotovili vso pomoč, če bo potrebno, jih bomo evakuirali, zaščitili. Gre za stvar, ki se tiče nas vseh, gre za teroristični napad, ki je napad na svetovni red," še dodaja Rupel, ki je ameriškemu kolegu Colinu Powellu že poslal sožalno brzojavko.
Predsednik državnega zbora Borut Pahor je ob tragediji vodstvu predstavniškega doma in senata poslal sožalno brzojavko. V njej je najostreje obsodil ta teroristična dejanja ter v imenu državnega zbora in svojem lastnem imenu izrazil iskreno sožalje ameriškemu ljudstvu.
Slovenski veleposlanik pri Združenih narodih Ernest Petrič, ki je iz svoje pisarne na tretji aveniji nedaleč od poslopja ZN na lastne oči videl obe eksploziji v svetovnem trgovinskem centru, je potrdil, da je celotna slovenska diplomatska ekipa na varnem na svojem delovnem mestu, prav tako pa nima nobenih podatkov o morebitnih žrtvah med slovenskimi Newyorčani.
Da ne gre za naključne dogodke, je prepričan tudi slovenski generalni konzul Andrej Podvršič, ki meni, da gre za zelo dobro organiziran napad. Podvršič je dejal, da so teroristi napadli same simbole moči ZDA - Pentagon in WTC - in se vprašal, kdo si bo upal prevzeti odgovornost za napade. Tudi Podvršič pričakuje odločen ameriški odgovor z nepredvidljivimi posledicami.
Direktorica Slovenskega turističnega urada v New Yorku Darja Gačnik je povedala, da eksplozije ni bilo čutiti, videla pa je dim iz ene od stolpnic, videla pa je tudi letalo, ki je treščilo v drugo stolpnico. Gačnikova prav tako nima podatkov o morebitnih žrtvah med Slovenci, enako tudi po njenih podatkih v nobenem od hotelov v bližini WTC ni slovenskih gostov. V drugih delih New Yorka, razen v neposredni bližini eksplozij, ni bilo čutiti.
Odzivi v svetu
Skrajno islamsko-palestinsko gibanje Hamas je zanikalo vpletenost ter zatrdilo, da s terorističnimi napadi ni povezano, obenem pa so Washington opozorili, naj premisli o svoji svetovni politiki. Hamasova strategija je boj proti sionistom v Palestini in ne izven Palestine, je še poudaril predstavnik Hamasa v Gazi Ismail Hanij.
Tudi talibanski režim je obsodil napade in hkrati zavrnil očitke, da za napadom stoji savdski skrajnež Osama bin Laden. Prezgodaj je, da bi obsojali človeka, ki ni sposoben izvesti takih napadov, je dejal talibanski veleposlanik v Pakistanu Abdul Salam Zaeef.
Iraški predsednik Sadam Husein je po terorističnih napadih v ZDA na te dogodke menil, da Američani zdaj pobirajo plodove kriminalne politike svojih voditeljev. "Ne glede na mešane človeške občutke" ob napadih je po njegovih besedah potrebno opozoriti, da ZDA nikjer na svetu niso pustile kotičke, kjer ne bi bilo spomenika njihovim kriminalnim dejanjem, pa naj bo to Japonska, Vietnam ali Irak. Iraški voditelj, eden redkih v svetu, ki niso obsodili napadov v New Yorku in Washingtonu, je še poudaril, da doslej nihče ni napadel ZDA prek Atlantika, so pa ZDA večkrat prečkale Ocean, da bi sejale smrt in uničenje po svetu.
Generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan je ob terorističnih napadih svet pozval, naj se odločno postavi po robu terorizmu, kjerkoli se pojavi. Posredno pa je Annan še posvaril pred maščevanjem. "V takšnih razmerah je mirna in pametna ocena najpomembnejša," je dejal Annan.
Francoski premier Lionel Jospin se je odzval med prvimi ter izjavil, da je ob dogodku zgrožen, britanski premier Tony Blair pa je izrazil globoko pretresenost. Ruski predsednik Vladimir Putin je ameriškemu narodu izrazil sožalje, napade pa označil za grozljivo tragedijo.
Belgijsko predsedstvo EU je najostreje obsodilo serijo terorističnih napadov. Podobno so storili tudi drugi najvišji predstavniki unije, med drugim predsednik Evropske komisije Romano Prodi, visoki predstavnik za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana ter komisar za zunanje odnose Chris Patten.
Teroristični napad je obsodil tudi Svet Evrope. Predsednik Sveta ministrov SE Ernst Walch, predsednik Parlamentarne skupščine SE lord Russell-Johnston in generalni sekretar organizacije Walter Schwimmer so izrazili gnus nad valom terorističnih napadov, ki je prizadel ZDA. Pozvali so k mednarodni akciji za boj proti terorizmu. Američanom pa so izrazili sožalje in solidarnost.
Papež Janez Pavel II. je obsodil napad na WTC in ameriško obrambno ministrstvo, Pentagon. Ameriškemu predsedniku Georgeu Bushu je poslal pismo, v katerem izraža solidarnost z ameriškim ljudstvom v času trpljenja in preizkušnje. Tudi Kitajska je obsodila napade, kitajski predsednik Jiang Zemin je ob tem izrazil zaskrbljenost za Kitajce v ZDA. Japonski premier Juničiro Koizumi pa je napade označil kot gnusna in zlobna dejanja proti ZDA.
Ostro obsodbo je izrekel tudi Nato. Ob obsodbi napadov, ki jih je označil za "barbarska dejanja", je generalni sekretar zavezništva George Robertson članice Nato pozval, naj se skupaj zoperstavijo valu terorizma. Nato je sprejel izjavo, v kateri sporočajo, da lahko ZDA računa na njihovo podporo v poostrenem boju proti terorizmu, "bitki, ki jo morajo dobiti civilizirani narodi". Zveza Nato je omenjeno izjavo sprejela med izrednim zasedanjem Severnoatlantskega sveta, ki ga je po terorističnih napadih v ZDA sklical generalni sekretar Robertson. Na Nato so se odzvali tudi z varnostnim ukrepom. Vse zaposlene, ki niso nujno potrebni, so poslali domov in jim naročili, naj v sredo ne pridejo v službo. Od članic zavezništva je Washingtonu pomoč pri iskanju za zdaj še neznanih napadalcev že ponudila Velika Britanija, od tesnih ameriških zaveznic pa se je s takšno ponudbo odzval tudi Izrael.
V Izraelu so na napade ostro odreagirali in dejanja povezali z islamskimi skrajneži. Obrambni minister Binjamin Ben Elizer je namreč v odzivu na dogodke obsodil "skrajni islamski terorizem".
Palestinski predsednik Jaser Arafat je napade ostro obsodil, jih označil za nesprejemljive in ameriškemu ljudstvu ter predsedniku Georgeu Bushu izrazil sožalje.
Izrazi obžalovanja prihajajo tudi od oblasti v Libanonu, kjer so, kot so poročale agencije, tamkajšnji palestinski begunci novice o napadih sprejeli z vzkliki veselja. Libanonski premier Rafik Hariri je ob dogodkih izrazil zgroženost. Takšna dejanja so v nasprotju z vsakršnimi človeškimi in verskimi načeli, je dejal.
Obsodbam se je pridružil tudi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica ter pozval k boju proti terorizmu z vsemi razpoložljivimi sredstvi.
V več evropskih državah so se po terorističnih napadih v ZDA sestali sveti za nacionalno varnost. Tako je v Nemčiji in v Veliki Britaniji. Varnostno ukrepa tudi Rusija, kjer so enote notranjega ministrstva v stanju pripravljenosti zaradi morebitnih podobnih terorističnih napadov.
Ruski minister za civilno obrambo in izredne razmere Sergej Šojgu pa je svojega ameriškega kolega obvestil, da so ruski reševalci pripravljeni pomagati pri odpravljanju posledic teroritičnih napadov v Washingtonu in New Yorku.