Nova iraška resolucija, ki Iraku vrača suverenost in končuje okupacijo s 1. julijem, ko bo prenehala obstajati koalicijska prehodna uprava, oblast pa bo prevzela začasna vlada, ki bo vodila državo do volitev januarja 2005. Potrditev resolucije predstavlja pomembno politično zmago za ameriškega predsednika Georgea Busha pred novembrskimi predsedniškimi volitvami v ZDA, čeprav bo veliko odvisno od samega razvoja dogodkov v Iraku, ki ga pretresajo teroristični napadi.
Resolucija predaja nadzor nad nafto in denarjem od prodane nafte v roke Iračanom, čeprav jih bo še nekaj časa nadziral mednarodni odbor. Suverenost Iraka naj bi bila polna, čeprav v državi še vedno ostajajo mednarodne sile pod ameriškim vodstvom, vendar pa tokrat s privolitvijo in na prošnjo začasne iraške vlade. Ta bo imela nadzor nad lastnimi varnostnimi silami v nastajanju, mednarodne enote pa se bodo morale z njo posvetovati, preden sprožijo večje varnostne operacije.
Ameriški veleposlanik John Negroponte, ki po 1. juliju odhaja za prvega ameriškega veleposlanika v Irak, je po sprejemu resolucije dejal, da predstavlja široko mednarodno podporo za zvezni, demokratični, pluralistični in združeni Irak, v katerem prevladuje polno spoštovanje za politične in človekove pravice.
Resolucija jasno izraža, da bo iraška suverenost nemotena in da bo imela iraška vlada zadnjo besedo glede prisotnosti mednarodnih sil. "Mednarodna skupnost ima sedaj novo priložnost, da pomaga Iračanom in njihovi suvereni vladi. Članice ZN ne smejo oklevati s konkretno pomočjo," je med drugim dejal Negroponte.
Britanski veleposlanik Emyr Jones Parry je menil, da gre za odločilni trenutek za Irak, ki veliko obeta. ZN daje vodilno vlogo, kakor bodo to dopuščale okoliščine. Parry je pozval k zmanjšanju iraškega dolga, kar je letelo na Francijo in Rusijo, in priznal, da je odnos med iraško vlado in mednarodnimi silami zahteval najbolj kompleksna pogajanja.
Alžirski veleposlanik Abdalah Bali je sprejem resolucije označil za zgodovinski trenutek ponosnih Iračanov, ki bodo po 30 letih diktatorstva in 15 mesecih tuje okupacije obnovili svojo neodvisnost in dostojanstvo. "Vendar prihodnost ostaja polna nevarnosti in nezanesljivosti. Izzivi so veliki," je dejal Bali in poudaril, da je najprej potrebno zagotoviti varnost.
Tudi pakistanski veleposlanik Munir Akram je govoril v pogojnikih. "Resolucija je tlakovala pot proti miru in blaginji. Morala bi pomeniti novo dobo za Irak in njegovo ljudstvo. Morala bi promovirati varnost in obnovo ter oživiti potencial za gospodarsko rast," je dejal Akram, ki je prav tako poudaril pomen zagotavljanja varnosti, kar pa se ne da doseči le z vojaškimi sredstvi. Kitajski veleposlanik Wang Guangya je pohvalil Iračane, ki so podjetni, nadarjeni in so veliko prispevali k človeški civilizaciji. Spomnil je, da je bil Irak zadnjih 10 let nenehno predmet obravnavanja v VS, ki je sprejel več kot 70 resolucij in izrazil zadovoljstvo, da je VS spet stopil skupaj. Zato je potrditev resolucije "novo obdobje - tako za Irak kot VS".
Sprejetje resolucije pozdravil tudi Solana
Visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana je dejal, da je EU že večkrat podprla integracijo Iraka v mednarodno skupnost, in sicer kot suverene, neodvisne in demokratične države, pri čemer pa naj se ohrani mir tako v državi sami, kot tudi v odnosih s sosednjimi državami, ohraniti pa je treba tudi celovitost Iraka. Kot še poudarja Solana, položaj v Iraku ostaja zapleten, vprašanje varnosti pa predstavlja resno skrb. "Zato upam, da bo ta resolucija prispevala k stabilnosti in blaginji iraškega ljudstva," je še poudaril Solana.
Sprejem resolucije pričakovan
Medtem ko je bil sprejem resolucije pričakovan, pa to za zdaj še ni moč reči glede pripravljenosti članic ZN, da tja pošljejo svoje vojake. Resolucija sicer pravi, da bodo imeli ZN vodilno vlogo v političnem procesu izbire posvetovalnega sveta, ki bo našel člane za sklic nacionalne konference, ki bo izvolila prehodno vlado. Ta vodilna vloga ostaja odvisna od okoliščin, to je varnosti. Ameriški predsednik George Bush je v torek v Georgiji potrdil dejstvo in na vprašanje, če pričakuje večjo udeležbo tujih sil odgovoril, da pričakuje, da bodo države sodelovale v skladu z njihovo voljo. Francija, Nemčija, Kanada in Rusija so že povedale, da ne bodo napotile svojih vojakov v Irak.
V okviru mednarodnih enot pod ameriškim vodstvom se bo oblikovala posebna enota, ki bo skrbela za varnost mednarodnega osebja. Resolucija poziva države, naj prispevajo vojake za to enoto, ki se ne bo preganjala z uporniki in teroristi, ampak skrbela za varnost osebja ZN. Iraška vlada bo imela pravico, da zahteva umik mednarodnih enot, ki jim bo mandat potekel do januarja 2006, ko je predviden konec političnega procesa preobrazbe z volitvami na podlagi nove ustave, ki naj bi jo sprejeli leta 2005. Najpomembnejša bo sedaj utrditev legitimnosti začasne iraške vlade in z resolucijo, ki je ukinila okupacijo, je ta na dobri poti.
