Makedonske oblasti so pozdravile odločitev zveze Nato o začetku operacije Nujna žetev, med katero bo kakih 3500 vojakov zavezništva nadzorovalo razoroževanje albanskih skrajnežev v Makedoniji. Predsednik države Boris Trajkovski je dejal, da je v igri kredibilnost zveze Nato, in poudaril, da razoroževanje skrajnežev ne bi smelo trajati več kot 30 dni. Svetovalec makedonskega predsednika Stevo Pendarovski pa je poudaril, da od zavezniške misije v Skopju pričakujejo veliko. Nato se je spustil v delikatno operacijo, ki zahteva veliko stopnjo odgovornosti, je menil Pendarovski.
V državah članicah zveze Nato se medtem intenzivno pripravljajo na napotitev vojakov v Makedonijo. Madžarsko obrambno ministrstvo je sporočilo, da se urjenje 41 madžarskih vojakov, ki se bodo pridružili zavezniški misiji v Makedoniji, bliža koncu. Na odhod se pripravljajo tudi grški vojaki v vojašnici Polikastro na severu države, 20 kilometrov od makedonsko-grške meje. Natančno število grških vojakov, ki bodo v Makedonijo odšli jutri, ni znano. Nizozemski parlament je danes odobril odhod 250 vojakov letalskih enot, ki bodo bodo domovino zapustili v nedeljo. Britansko obrambno ministrstvo pa je sporočilo, da bo jutri na nemirni Balkan odšlo med 650 in 700 britanskimi padalci. V Makedoniji je sicer že 360 britanskih vojakov, ki so tja prišli minuli konec tedna v okviru predhodnice zavezniške operacije. V Skopju pa je sinoči že prispelo prvih 150 francoskih vojakov.
Zveza Nato je opoldne dala zeleno luč za začetek operacije, operacija pa se je uradno začela potem, ko do 12. ure po srednjeevropskem času nobena od 19 članic zavezništva ni izrazila zadržkov glede operacije. V kratkem sporočilu za javnost je zveza Nato zapisala, da je severnoatlantski svet poveljniku zavezniških sil v Evropi generalu Josephu Ralstonu izdal dovoljenje za začetek operacije. Celotna operacija bo po pričakovanjih trajala približno mesec dni. Enotam bo poveljevala Velika Britanija, Nujno žetev pa bo vodil generalmajor Gunnar Lange.
Operacija naj bi potekala v treh fazah. Prva vključuje priprave in namestitev ter nadzor krajev, ki bodo določeni za predajo orožja. V skladu z načrti naj bi bilo poveljstvo nameščeno v bližini Skopja, enote pa naj bi se razporedile še v Petrovcu, Kumanovu in Krivolaku. V drugi fazi bodo pripadniki zavezništva zbirali orožje, ga začasno shranjevali, zagotovili pa naj bi tudi pogoje za varen prevoz oddanega orožja. Kot je napovedal Robertson, se bo zbiranje orožja začelo v začetku prihodnjega tedna. V prostorih, kjer bodo zbirali orožje, naj bi bila nameščena tudi oprema za uničevanje orožja in streliva, ki ga ne bo mogoče varno odpeljati. Večino orožja naj bi odpeljali v osrednje skladišče, ki za zdaj še ni določeno, vendar pa zagotovo ne bo v Makedoniji. V zadnji fazi bodo Nato vojaki uničili zbrano strelivo in orožje, nato pa bo zavezništvo zapustilo državo.
Zelo nejasno pa ostaja vprašanje, koliko kosov orožja sploh imajo Albanci. Po mnenju makedonskega notranjega ministra imajo uporniki preko 60.000 kosov orožja, voditelji albanskih upornikov omenjajo številko okoli 2300, zavezništvo Nato pa ocenjuje, da imajo okoli 3000 kosov orožja.
Makedonske varnostne sile v operaciji Nujna žetev ne bodo neposredno sodelovale, prav tako pa misija zveze Nato ne bo vključevala zbiranja orožja civilistov v Makedoniji. Prav tako ni znano, koliko orožja in streliva naj bi v operaciji zbrali. Uporaba sile s strani pripadnikov zavezništva je predvidena le v primeru samoobrambe.
Vrhovni poveljnik zavezniških sil za Evropo general Joseph Ralston je danes zaprosil tudi albanske oblasti, naj podprejo Natovo operacijo v Makedoniji. Albanski premier Ilir Meta je Ralstonu, ki se mudi na krajšem obisku v Tirani, obljubil, da bo Albanija skušala vplivati na albanske skrajneže v Makedoniji in jih prepričati, naj spoštujejo mirovni sporazum, ki so ga 13. avgusta podpisali z Makedonci.
Meta je še pozdravil vlogo zveze NATO pri političnem reševanju krize v Makedoniji in izrazil zadovoljstvo, ker se je operacija Nujna žetev danes opoldne tudi uradno začela. Ralston se bo v okviru današnjega nekajurnega obiska v albanski prestolnici sestal še z albanskim obrambnim ministrom Ismailom Lleshijem ter z veleposlaniki držav članic zveze Nato, s katerimi se bo pogovarjal o krizi v Makedoniji in o vlogi, ki jo lahko Tirana odigra v prizadevanjih za mirno rešitev spora v sosednji državi.
Odločitev zveze Nato o začetku operacije Nujna žetev je pozdravilo tudi makedonsko obrambno ministrstvo. Tiskovni predstavnik obrambnega ministrstva Marjan Gjurovski je na novinarski konferenci dejal, da bodo zavezniško operacijo opazovali civilni predstavniki makedonske vlade in parlamentarci. Tiskovni predstavnik makedonske vojske Blagoje Markovski pa je dejal, da makedonskih varnostnih sil ne bo na območjih, kjer bodo centri za zbiranje orožja skrajnežev.
Tiskovni predstavnik albanskih skrajnežev, znan pod imenom Besniku, je pozdravil odločitev zveze Nato pod pogojem, da bo zavezništvo nepristransko do obeh strani. Na žalost so Makedonci v preteklosti z nezakonitimi sredstvi manipulirali s položajem, je še dodal Besniku. "Makedonci so v preteklosti manipulirali tudi z zahodnimi silami in upamo, da bo ob prihodu zveze Nato drugače. Če ne bo, je orožje še vedno v naših rokah, in kar je še pomembnejše, albansko ljudstvo je pripravljeno iti do konca, da bi doseglo svoje pravice," je poudaril predstavnik skrajnežev.
Po 10 mesecih spopadov, pa večina Makedoncev ne podpira prihoda zavezniških enot. Makedonci so nad Natom ogorčeni, saj menijo, da je Zahod že v vojni na Kosovu neupravičeno napadel Srbijo in se postavil na albansko stran. Jezni so na mnoge tuje novinarje, ker naj ne bi niso dovolj jasno postavili na makedonsko stran. Tako ameriško televizijo CNN in britansko BBC obtožujejo, da podpirata albanske teroriste. Zgroženi so, ker svetovni mediji oborožene Albance označujejo kot upornike. Ameriški in zahodnoevropski mediji o oboroženih Albancih poročajo kot o upornikih ali gverilcih. Enako ravnajo tudi hrvaški in bosanski mediji. Slovenski, črnogorski in ukrajinski mediji govorijo o upornikih in skrajnežih, makedonski, srbski in ruski mediji pa o skrajnežih in teroristih.
