Nemški kancler Gerhard Schroeder ni izključil možnosti, da bi Nemčija sodelovala v vojaškem odgovoru ZDA na teroristične napade, vendar pa sodelovanja ni dokončno potrdil. Poudaril je, da je proti svetovnemu terorizmu treba nastopiti z vojaškimi, političnimi in diplomatskimi sredstvi. Iz žalovanja za žrtvami terorističnih napadov bi morala sedaj zrasti odločnost, je dejal Schroeder ob odprtju azijsko-pacifiških tednov 2001. To ni "boj med kulturami, temveč boj za kulturo sveta", pravi in dodaja, da bi se moral svet v boju proti terorizmu združiti. Nemški kancler je gospodarstvo pozval, naj po terorističnih dejanjih v ZDA ne pusti, da bi prevladal pesimizem in strah. Teroristom ne sme uspeti ohromiti gospodarskih sil svobodnega sveta, je dejal Schroeder.
Francija je do takojšnje vojaške akcije Združenih držav skeptična. Opozarja, da mora kakršnakoli akcija proti teroristom, ki jo sicer podpira, temeljiti na trdnih dokazih, sicer lahko sproži le še več nasilja.
Namestnik predsednika komisije ruske dume za obrambo Aleksej Arbatov je za radio Eho Moskve dejal, da bi Rusija lahko ponudila svoje sile in vojaška sredstva, če bi ZDA napadle Afganistan. Vendar pa ruski časnik Izvestija danes piše, da se je ruska vlada odločila, da Rusija ne bo sodelovala v morebitnih povračilnih ukrepih. Še včeraj je bila ta možnost odprta. Se bosta vzhod in zahod znova znašla na nasprotnih straneh?
Libijski voditelj Moamer Gadafi pa je danes menil, da imajo ZDA pravico do maščevanja za teroristične napade. Obenem pa se je vprašal, ali bodo na ta način odpravili problem terorizma. Po Gadafijevem mnenju v Afganistanu ni ničesar, kar bi Američani lahko napadli, če pa se bo ZDA za napad vseeno odločila, to ne bo v njihovem interesu. Čeprav vlada med ZDA in Libijo napetost, med drugim zaradi ameriških obtožb, da Libija podpira terorizem, je Gadafi v torek obsodil napade na ZDA.
Britanski premier Tony Blair še vedno trdno stoji za svojo izjavo, da je Velika Britanija na strani Amerike in podpira njen boj proti terorizmu. Če bo v morebitnem napadu na Afganistan sodelovala tudi z vojaško pomočjo, pa še ni jasno. Britanska policija pa je sporočila, da je Scotland Yard v sodelovanju z FBI v Veliki Britaniji začel obsežno operacijo, da bi izsledil morebitne sodelavce avtorjev terorističnega napada na ZDA.
Papež Janez Pavel II poziva k strpnosti in pravi, naj ZDA na napade ne odgovorijo s silo.
Policija v Macau je v nedeljo prijela pet Pakistancev, ki naj bi po poročanju medijev načrtovali napade na ameriška poslopja v Macau in Hong Kongu v primeru ameriških povračilnih napadov na Afganistan.
Odzivi islmaskih držav
Tudi med islamskimi državami mnenja niso enotna. Proti ameriški intervenciji v Afganistanu so Irak, Jemen, Iran in Tadžikistan, ki je že izjavil, da svojega ozemlja v primeru napada ZDA na Afganistan ne bo dal na razpolago. Libija in Sirija se še nista izjasnili. Izrazito prozahodne države, kot so Savdska arabija, Turčija, Maroko in Združeni arabski emirati so v precepu, saj v vseh teh državah delujejo skrajne islamske skupine, ki se utegnejo v primeru ameriškega napada pridružiti sveti vojni.
Iraški predsednik Sadam Husein je ZDA pozval, naj bodo razumne in naj se izognejo uporabi sile v povračilnih ukrepih proti teroristom, odgovornim za napade v ZDA. "ZDA potrebujejo razum in ne sile," je dejal Husein v sporočilu ameriškemu ljudstvu in vladi ter drugim zahodnim državam.
V najbolj kočljivem položaju pa je prav gotovo Pakistan, od katerega so Američani zahtevali, naj jim v primeru napada na Afganistan odstopi svoje ozemlje. Po besedah Colina Powella naj bi Pakistan na Ameriške zahteve pristal, pakistanska vlada pa v strahu pred islamskimi fundamentalisti še vedno išče rešitev, ki bi preprečila vojno.
Pakistan je sicer ža v stanju pripravljenosti, v okviru katere so vojaške sile na razpolago glede na prihodnje dogodke, ukrep pa ne vključuje premikov enot ali okrepitve enot na državni meji.
Pakistanske oblasti so po poročanju pakistanskega časnika The News uvedle trgovinsko blokado proti Afganistanu, ker ta ščiti Osamo bin Ladna, ki po mnenju ZDA stoji za terorističnimi napadi.
Protiteroristična koalicija
ZDA so pozvale Izrael, naj se pridruži mednarodni koaliciji za boj proti terorizmu, je v pogovoru za izraelski radio povedal izraelski premier Ariel Šaron. Po njegovih besedah mu je ameriški zunanji minister v sinočnjem telefonskem pogovoru zagotovil, da je Izrael dobrodošel v koaliciji. Šaron je dodal, da bi morale arabske države, med njimi tudi Sirija in Iran, pred vključitvijo v protiteroristično koalicijo najprej zatreti skrajneže na svojem ozemlju. V sirski prestolnici Damask imata že več desetletji sedež dve skrajni palestinski organizaciji, Iran pa med drugim podpira šiitsko milico Hezbolah iz Libanona. Obe državi sta izrazili pripravljenost, da sodelujeta z ZDA v boju proti terorizmu.
Podporo ZDA v boju proti terorizmu je v pismu ameriškemu predsedniku Georgeu Bushu izrazil tudi južnokorejski predsednik Kim Dae Jung. Poudaril je, da se bo Seul pridružil mednarodni protiteroristični koaliciji in tako podprl svojega dolgoletnega zaveznika.
