Njegov primer mora zdaj obravnavati še prizivno sodišče. Če bo to potrdilo sodbo, bo o njej odločal še parlament, nato pa še predsednik države.
Na obsodbo so se že odzvale vlade številnih držav po svetu, predvsem pa članice Evropske unije; Turčijo, ki od leta 1984 ni izvedla smrtne kazni, pozivajo, naj ne izvede smrtne kazni, saj bi to lahko sprožilo nov val nasilja. Turčija se za opozorila zaenkrat ne zmeni; njeni predstavniki pravijo, da pomenijo pozivi grobo vmešavanje v turške notranje zadeve. Kurdsko vprašanje bi morali reševati s političnimi sredstvi.
Obsodba Abdulaha Ocalana je glasno odmevala tudi drugod po svetu. Iz več mest v Nemčiji, kjer živi okoli 500.000 Kurdov, poročajo o mirnih demonstracijah. Nemška vlada sicer obžaluje smrtno obsodbo, vendar pa je Kurde pozvala k nenasilnim protestom.
V Londonu se je zbralo več sto pripadnikov kurdske manjšine, ki so vzklikali protiturška gesla. Tudi v Rimu so prokurdski demonstranti glasno izrazili svoje nestrinjanje z odločitvijo turškega sodišča. Pripravili so pohod pred turško veleposlaništvo, vzklikanje pred njim pa je preraslo tudi v prerivanje s policijo. Kurdi, ki živijo v Franciji, pa so se zbrali v Parizu na trgu Concorde. Demonstracije so bile sicer mirne,vendar pa so protestniki že zagrozili z maščevanjem.
Oecalan je bil na čelu Kurdske delavske stranke od njene ustanovitve. Ta stranka naj bi po turških trditvah v petnajstih letih obstoja, pobila najmanj 29 tisoč ljudi. Po nekaterih ocenah pa naj bi njene teroristične akcije zahtevale celo 37 tisoč žrtev. Najhujši pogrom nad Kurdi se je zgodil pred četrt stoletja, ko sta Irak in Iran krvavo zadušila kurdsko vstajo, v kateri je umrlo 3000 iraških Kurdov.
