Ogenj dosegel Atene

Gozdni požar, ki se je zaradi vetra širil izjemno hitro, je dosegel severno predmestje grške prestolnice Atene. Vsaj 10 ljudi so odpeljali v bolnišnico zaradi težav z dihanjem. Prebivalci Pentelija, Milisije in Vrilisije so lahko samo nemo opazovali 30 metrov visok ogenj, ki jim uničuje domove. Pogorelo je več hiš in avtomobilov, številni domovi so ostali brez električne energije. "Požar je zdaj sredi stanovanjskih naselij," je poročal fotograf agencije Reuters.

Zagorelo je danes dopoldne na hribu Penteli, okoli 20 kilometrov severno od Aten. Mesto je prekril gost oblak dima, ki je popolnoma zakril sonce, kar skupaj z močnim vetrom otežuje gašenje z letali in helikopterji. Zato se z ognjem borijo predvsem na tleh, gasilcem pa pomaga na stotine domačinov, ki poskušajo zaščititi svoje domove.

V pogovoru za neko lokalno televizijo se jih je več pritožilo nad počasnim odzivom gasilcev. "Nimamo elektrike, nimamo vode in nimamo pomoči. Naši domovi so razdejani," je v solzah dejal eden od njih. Pogorelo je več hiš - koliko ni znano -, nič pa ne kaže, da bodo plamene kmalu ukrotili. Sodeč po vremenski napovedi, veter ne bo pojenjal pred poznim večerom.

"To je huda katastrofa! Ni besed, ki bi jo lahko opisale. Gozda ni več, hiše so požgane, niti zavedamo se ne povzročene škode. Če se bo to nadaljevalo, bomo videli ogenj na osrednjih trgih Pentelija,“ je dejal župan tega predmestja Manolis Grafakos.

Iz neke zasebne bolnišnice so s policijskimi vozili v naglici odpeljali 130 bolnikov in 30 članov osebja. Ogenj je bil namreč že preblizu, poleg tega pa so ostali brez elektrike.

60 gasilnih tovornjakov, 19 letal in helikopterjev, na stotine gasilcev in prostovoljcev se še vedno bori s plameni.

Tudi Izmir ogroža požar

Tretje največje turško mesto Izmir je prikril gost črn dim, požari, ki so uničili že več kot 300 hektarjev okoliških gozdov, so se mu nevarno približali. Prebivalce treh okoliških vasi so že izselili. V boju z ognjenimi zublji gasilcem pomagajo letala in helikopterji.

Težave imajo tudi v Ankari, kjer so zaradi hude suše močno omejili porabo vode. Nekaj podobnega se dogaja na Cipru.

Na Cipru molijo za dež

Že nekaj časa trajajoča suša na Cipru je vedno hujša. Na otoku namreč že od leta 2004 ni bilo večjega naliva, vse od 70. let prejšnjega stoletja pa Ciprčani opažajo, da je dežja vse manj. Poleg tega se temperature višajo, vročinski vali pa daljšajo. V zbiralnikih je vode vse manj, če se bo suša nadaljevala, opozarjajo, je bo do konca leta popolnoma zmanjkalo.

Jezera, ki so jih zgradili v 60. letih, da bi tudi poleti imeli dovolj vode, so skoraj prazna, v največjem je, na primer, vode več kot pol manj kot v enakem obdobju lani. Kmetje zato vrtajo vedno globlje vodnjake, pomagajo si tudi z dvema obratoma za razsoljevanje. Oblati za zdaj še trdijo, da razmere niso kritične. So pa kmetom prepovedale prekomerno namakanje, pranje avtomobilov ne pride v poštev, kogar zalotijo pri tem, čaka do 85 evrov kazni.

Vlada trdi, da ima pripravljen načrt za rešitev krize, česar pa domačini ne verjamejo. Ciprski Zeleni oblastem očitajo, da v trudu, da bi privabili turiste, pozabljajo na okolje in sušo. Dovolili so namreč izgradnjo 14 golfskih igrišč, za nego trave pa je potrebne izjemno veliko vode.

Ciper vsako leto obišče okoli dva milijona tujih turistov. Možnosti, da bi počitnice pokvaril dež, so zelo majhne. Prav to pa močno otežuje življenje domačinov na vsak dan bolj suhem otoku.