Eden od velikih požarov divja v industrijski coni ob reki. Po nebu se širi črn gost dim, gasilci pa so v boju proti ognjenim zubljem praktično nemočni, saj so hidranti suhi. Po območju sicer divja okoli 60 požarov, vendar ni znakov, da bi jih kdo skušal pogasiti.
Ljudje, ki so se pred orkanom zatekli v neworleanški Konvencijski center, so po več dneh pomanjkanja le dočakali pomoč. Konvoj nacionalne garde jim je namreč poslal hrano in vodo. Vojake so preživeli pričakali s klici "Hvala bogu! Končno!" in "Kje ste bili doslej?". Več tisoč ljudi je v Konvencijskem centru pet dni živelo v umazaniji brez hrane in pijače v neznosni vlagi in vročini.
Razdeljevanje pomoči je teklo nemoteno, ker je bilo dovolj vojakov z orožjem. Te so poslali tudi v dvorano Superdome, kjer so neznanci v četrtek z orožjem prepodili skoraj 100 policistov, ki si niso upali streljati na napadalce v množici drugih ljudi. Dvorano so skoraj popolnoma izpraznili, še danes naj bi umaknili tudi vse begunce iz Konvencijskega centra.
Več deset policistov iz New Orleansa je v zadnjih dneh odpovedalo svoje službe, vrnilo policijske značke in se pridružilo beguncem, saj so ostali brez vsega in ne vidijo smisla, da jih sedaj na cesti ubijejo razbojniki.
V mestu je več tisoč oboroženih vojakov, ki imajo pooblastila streljati na izgrednike, vendar pa to še vedno ni dovolj za uspešno operacijo reševanja. Veliko ljudi je namreč ujetih v lastnih zgradbah, ker si ne upajo na prosto zaradi plenilcev, roparjev, posiljevalcev in morilcev, ki še vedno obvladujejo ulice.
Iz bolnišnice Charity, kjer so reševanje prekinjali streli na helikopterje in čolne, so v petek sicer le uspeli evakuirati vse bolnike. Zdravniško osebje je povsem preobremenjeno in na koncu z močmi.
Ob podobah zmešnjave, nereda, nasilja in trpljenja je ameriški predsednik George Bush zatrdil, da se bo veliko mesto New Orleans spet postavilo na noge. Bush si je ogledal dogajanje v New Orleansu iz zraka ter tudi posledice neurja v Mississippiju in Alabami, kjer je stopil na tla in se srečal z nekaj žrtvami. Po treh dneh naštevanja, kaj vse je bilo storjenega, je Bush v petek le priznal, da to ni bilo dovolj.
Razmere se le umirjajo
Kljub vsemu se razmere v New Orleansu umirjajo. Prebivalcem, ki so po več dneh stradanja le dočakali pomoč, upanje vliva tudi dejstvo, da so luknjo v enem od nasipov že zamašili, gladina jezera Pontchartrain, ki je poplavilo New Orleans, pa še naprej upada.
"To je začetek konca nočne more," je razmere opisala guvernerka Louisiane Kathleen Blanco. Kljub temu inženirji menijo, da bodo potrebovali do tri mesece, da bi z mestnih ulic izčrpali vodo.
Pomoč prihaja iz ZDA in z vsega sveta
V Lousiano, ki jo je orkan Katrina prizadel v ponedeljek, pa bo po ukazu ameriškega predsednika Busha prispelo tudi na tisoče ameriških vojakov, ki bodo pomagali pri obnovi po orkanu. Bush je obljubil tudi, da bo na prizadeta območja poslal 7.000 dodatnih pripadnikov ameriških vojnih sil.
Ameriška zunanja ministrica Condoleezza Rice je sporočila, da je doslej že 60 držav ponudilo pomoč. Med njimi so tako zaveznice kot tudi nasprotnice Združenih držav. Slovenija je ponudila tehnično in humanitarno pomoč.
Jesse Jackson oster do Busha in ameriškega rasizma
Ameriški borec za državljanske pravice in demokratski politik Jesse Jackson je ostro kritiziral predsednika ZDA Georgea Busha zaradi zapoznelega odziva na krizo v New Orleansu po katastrofalnem orkanu Katrina, ki je v ponedeljek razdejal obalo ob Mehiškem zalivu. Jackson je opozoril na dejstvo, da so med ujetimi v New Orleansu večinoma temnopolti Američani, katerih trpljenja so ZDA že navajene in ga obravnavajo, kot da je to nekaj normalnega.
Opozoril je tudi na Busheve davčne olajšave najbogatejšim in vojno v Iraku, ki na mesec pobere 5 milijard dolarjev, ob tem pa ni bilo denarja za utrditev nasipov v New Orleansu.
Busheva priljubljenost je že pred orkanom upadala zaradi visokih cen bencina in zaradi težav v Iraku, sedaj pa je tudi nekatere republikance strah, da se predsednik iz te katastrofe ne bo uspel izvleči.