Velika večina prebivalcev novink namreč dobi manj kot 500 evrov neto plače na mesec. Še slabši je položaj pri pokojninah: v Litvi upokojenci dobijo le 100 evrov na mesec, na Madžarskem pa okrog 130 evrov. Rezultati najnovejše študije, ki jo je opravila švicarska banka UBS kažejo tudi, da so bili delavci v Bratislavi leta 2003 v povprečju plačani slabše kot delavci v prestolnicah Peruja, Kolumbije in Mehike. V večini prestolnic novink so povprečne neto plače nižje tudi od tistih v Šanghaju ali Kuala Lumpurju.
Izjeme med deseterico novink so Slovenija, Malta in Ciper, ki so v boljšem položaju od drugih pristopnic. Malta in Slovenija sta, kar se tiče blaginje, skoraj primerljivi s Portugalsko in Grčijo, sicer najrevnejšima sedanjima članicama povezave. Ciper pa je od njiju že bogatejši, kažejo podatki evropskega statističnega urada Eurostat.
Življenjski stroški niso sorazmerno nizki
Res je tudi, da so v Vzhodni Evropi nekoliko nižji tudi življenjski stroški. Vendar UBS ugotavlja, da so denimo na Dunaju življenjski stroški dvakrat višji kot v Bratislavi, medtem ko so plače v avstrijski prestolnici kar 5,5-krat višje od tistih v slovaškem glavnem mestu.
Lokalne storitve, denimo frizerske storitve in raznovrstna popravila, so precej poceni, v splošnem znašajo tretjino cene enakih storitev v EU. Tudi prehrambeni proizvodi so precej cenejši. Uvoženi proizvodi, predvsem elektronika, pa so pogosto dražji kot v uniji.
Švedi podpirajo omejevanje pretoka delovne sile
Večina Švedov podpira vladni predlog za uvedbo prehodnega obdobja, v katerem bi bil dostop državljanov prihodnjih članic Evropske unije - Ciper in Malta bosta izvzeta - na švedski trg delovne sile omejen. Predlog, o katerem bo švedska vlada predvidoma odločala v prihodnjih tednih, bi podprlo 60 odstotkov Švedov, so pokazale javnomnenjske raziskave.
Vlada upa, da bo prehodno obdobje čim krajše, vsekakor pa naj ne bi trajalo manj kot dve leti. V tem času bodo iskalci službe na Švedskem še naprej morali zaprositi za delovno dovoljenje. Švedi so sicer zagotavljali, da predpisi, ki bodo veljali za državljane osmih novink, tem delavcem ne bodo prinesli slabših pogojev za delo, kot sedaj po kolektivni pogodbi veljajo za švedske delavce.
V času pristopnih pogajanj je šest držav, med njimi tudi Švedska, napovedalo, da bo svoj trg dela sprostilo takoj po širitvi, a zdaj, kot kaže, tega ne bo storila nobena. Novinke so sicer s težavo sprejele že pogajalski kompromis o prehodnem obdobju. Kot je znano, imajo države članice EU sledeč zapisu iz pristopne pogodbe do sedem let po širitvi možnost delovni sili iz novink omejiti dostop do trga dela, in sicer sprva za dve leti, nato nadaljnja tri in ob resnih argumentih še dodatni dve.