"Pozdravljam vas. Vam in srbskemu narodu želim veliko sreče in bodite enotni," je ob odhodu dejal zbranim novinarjem Ojdanić, ki se je na letalo vkrcal v spremstvu soproge in odvetnika. Po prihodu na amsterdamsko letališče Schipol so ga prepeljali v preiskovalni zapor v Haagu, venda še ni znano, kdaj bodo Ojdanića prvič poklicali pred sodišče.
Ojdanić je prvi obtoženec za vojne zločine pred haaškim sodiščem, ki je odpotoval v Haag potem, ko je ZRJ sprejela zakon o sodelovanju z mednarodnim sodiščem za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Od skupaj 23 obtožencev so prostovoljno predajo poleg Ojdanića napovedali še Nikola Šainović, Mile Mrkšić, Vladimir Kovačević, Momčilo Gruban in Milan Martić.
Nekdanji predsednik Srbske krajine Milan Martić naj bi v Haag odšel v naslednjih treh tednih. Toliko časa namreč po besedah njegovega odvetnika Kastratovića potrebujejo za pripravo obrambe. Odvetnik je še pojasnil, da se je Martić prostovoljno predal sodišču predvsem zato, da bi končno prišla na dan resnica o poboju Srbov iz Krajine.
Del Pontejeva zahteva pritisk EU na ZRJ
Glavna tožilka haaškega sodišča Carla Del Ponte je med današnjim srečanjem s španskim zunanjim ministrom Josepom Piquejem v Madridu pozvala Evropsko unijo, naj poveča pritisk na beograjske oblasti, da bi te izpolnile svoje obljube glede sodelovanja s haaškim sodiščem. Minister Pique, katerega država trenutno predseduje EU, je tožilki zagotovil "popolno pripravljenost" petnajsterice na "maksimalno sodelovanje" s haaškim sodiščem.
Carla Del Ponte je ob tem pojasnila težave pri sodelovanju haaškega sodišča z Beogradom, saj je sodišče po njenih besedah "še vedno v pričakovanju odgovora" iz Beograda na zahtevo sodišča po izročitvi 23 oseb, osumljenih vojnih zločinov. Del Pontejeva sicer ni želela komentirati morebitne politične razlike med srbskim premierom Zoranom Đinđićem in jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico. Tožilka pa je večkrat poudarila, da tudi če predsednik ZRJ "resnično ni prijatelj haaškega sodišča", mora kljub temu upoštevati zakon o sodelovanju s haaškim sodiščem, ki ga je jugoslovanski parlament sprejel 11. aprila in predvideva izročitev oseb, osumljenih vojnih zločinov.
Hrvaški premier Ivica Račan pa je medtem potrdil vest, da bo Del Pontejeva v začetku maja obiskala Hrvaško. Račan je ob tem še dejal, da ne pričakuje novih obtožnic haaškega sodišča proti hrvaškim častnikom, temveč le običajen pogovor z glavno tožilko.
