Oko za oko, zob za zob

V ZDA danes obeležujejo 30. obletnico ponovne uvedbe smrtne kazni, ki je bila sicer uradno prekinjena le 4 leta od odločitve Vrhovnega sodišča v primeru Furman proti državi Georgiji, do odločitve Gregg proti isti državi leta 1976, ko je bila smrtna kazen ponovno veljavna. Po odločitvi Vrhovnega sodišča leta 1976, da je smrtna kazen v skladu z ustavo, so januarja 1977 v zvezni državi Utah kot prvega usmrtili Garryja Gilmorea.

Na izvršitev smrtne kazni v ZDA trenutno čaka 3400 ljudi, od leta 1976 pa so jih usmrtili 1029. Organizacija za zaščito človekovih pravic Amnesty International trdi, da gre za nepošteno kazen, ki še posebej prizadeva temnopolte Američane. Medtem ko ti predstavljajo le 12 odstotkov prebivalstva, pa jih je med obsojenci na smrt 40 odstotkov.

Po podatkih uglednega raziskovalnega inštituta Gallup od 30. let prejšnjega stoletja naprej med Američani ni bilo veliko dvomov v upravičenost smrtne kazni. Le leta 1966 je Gallupova anketa ugotovila, da 47 odstotkov Američanov nasprotuje smrtni kazni, podpira pa jo 42 odstotkov. Leta 1936 je na vprašanje, ali podpirajo smrtno kazen za umor, 59 odstotkov Američanov odgovorilo pritrdilno, 38 pa nikalno.

Proti koncu 50. let pa tja do začetka 70. let je podpora smrtni kazni sicer počasi usihala in od leta 1968 do leta 1977 več ni bilo nobene usmrtitve. Vrhovno sodišče pa je nato v primeru Furman ustavilo izvajanje smrtnih kazni, čeprav smrtne kazni ni razglasilo tudi za protiustavno oziroma za kruto in neobičajno kazen, ki jo ustava prepoveduje.

Odločitev je zaustavila izvajanje smrtnih kazni, ampak zvezne države se niso predale in so spremenile svoje zakone. Leta 1976 je vrhovno sodišče odločalo o enem od takšnih novih zakonov in v primeru Gregg proti državi Georgija ugotovilo, da je smrtna kazen povsem ustavna. Zatem je začela naraščati tudi javna podpora za smrtno kazen in do konca 70. let se je gibala na okrog 60 odstotkov, leta 1985 je narasla na 70 odstotkov, leta 1994 pa kar na 80 odstotkov.

Od takrat naprej pa je začela ponovno drseti, vendar pa danes še vedno dve tretjini Američanov takšno kazen podpira, ne glede na to, da jih 63 odstotkov verjame, da so bili nekateri usmrčeni tudi nedolžni. Podatki iz majske Gallupove ankete kažejo, da jih polovica meni, da se kazen ne izvršuje dovolj pogosto in da večina smrtno kazen podpira iz maščevanja oziroma svetopisemskega načela stare zaveze "oko za oko, zob za zob".

Vrhovno sodišče je sicer v zadnjih letih opazilo trend upadanja podpore smrtni kazni v določenih primerih, na primer če gre za mladoletnike oziroma duševno prizadete osebe in je v skladu s tem to kazen omejila.