Prvi korak, ki ga morajo kandidatke storiti, je podrobna ocena odstopanja od področnega pravnega reda EU, zbranega na okrog 200 pravnih aktov, ki pokrivajo številna področja od onesnaženja vode in zraka, upravljanja z odpadki in kemikalijami, zaščite pred sevanji, do same zaščite narave. To je doslej storilo le nekaj kandidatk in komisija ostale poziva, naj se dela, ki zahteva sistematičen pristop, lotijo čim prej. Slovenija je področno nacionalno strategijo že oblikovala in v njej med drugim zapisala, da bo samo v okoljsko infrastrukturo treba vložiti okoli 430 milijard tolarjev.
Komisija opozarja, da bi morale kandidatke vlaganja v okoljsko politiko izvesti ne glede na njihovo vključevanje v unijo, saj je tehnološka modernizacija in prestrukturiranje industrije ter kmetijstva bistveno za gospodarsko rast in splošen dvig ravni kvalitete življenja. Največ denarja bo treba nameniti za boj proti onesnaževanju zraka in vode ter za upravljanje z odpadki.
