V svetem iraškem mestu Nadžaf je v ponedeljkovi noči odjeknilo več glasnih eksplozij, in to le nekaj ur potem, ko so ameriške enote začele zapolnjevati praznino, ki nastaja zaradi odhajanja španskih vojaških enot. Podrobnosti eksplozij še niso znane.
V spopadih, ki so kljub prekinitvi ognja danes izbruhnili v Faludži v osrednjem Iraku, je bilo ubitih osem iraških upornikov in ameriški marinec, osem marincev pa je bilo v spopadih ranjenih. Kot je pojasnil tiskovni predstavnik koalicijskih sil John Coleman, so iraški uporniki z mošeje streljali na marince in izzvali spopade, ki so v mestu, ki ga že tri tedne obkoljuje ameriška vojska, trajali več ur. Marinci so na napad odgovorili s streljanjem, pri čemer so ubili osem napadalcev in poškodovali mošejo.
V eksploziji v četrti Vazirija na severu Bagdada, ki je do tal porušila neko stavbo, sta umrla dva ameriška vojaka, pet pa jih je bilo ranjenih, je sporočila ameriška vojska. Ameriške enote so stavbo, ki je bila po navedbah očividcev tovarna parfumov, preiskale zaradi podatkov, da naj bi bile v njej skrite "sumljive kemikalije, s katerimi naj bi zalagali teroriste, kriminalce in upornike", je dejal ameriški general Mark Kimmitt. "Dobili smo tudi informacijo, da naj bi posamezniki znotraj tovarne proizvajali kemično orožje," je še povedal Kimmit. Tolpa Iračanov je nato oropala vozila humvee ameriške vojske, ki so bili poškodovani v eksploziji.
O eksploziji bombe poročajo tudi iz Basre na jugu Iraka, kjer je bil ranjen britanski vojak. Eksplozija je odjeknila ob robu ceste v času, ko je mimo peljal konvoj s cisternami, ki so prevažale gorivo.
Dva dni po treh samomorilskih napadih v čolnih, s čimer so napadalci želeli uničiti glavni naftni terminal ob iraški obali, je operativni vodja Al Kaide Abu Musab Zarkavi sporočil, da je za napad dejansko odgovorna Al Kaida. Za vas imamo dobre novice. Vaši bratje v čolnih so bili uspešni v napadih na naftna terminala Mina al-Amiq in Mina al-Bakr, je na spletni strani zapisal Zarkvi.
Televizijska postaja Al Arabia pa je predvajala video posnetek, na katerem skupina ugrabiteljev, ki sama sebe imenuje Zelena brigada, grozi Italijanom, da bodo talce ubili, če v Italiji v petih dneh ne bodo potekali protesti proti italijanski navzočnosti v Iraku. "Dajemo vam pet dni, da naredite, kar je treba, sicer bomo talce ubili brez oklevanja," je povedal eden izmed neidentificiranih ugrabiteljev.
V načrtu so okrepitve
ZDA, Velika Britanija in Avstralija nameravajo zaradi napovedanega umika španskih vojakov okrepiti svoje enote v Iraku. London naj bi v Irak napotil od 1500 do 2000 dodatnih vojakov, ki naj bi zapolnili praznino po odhodu španskih vojakov iz države, v zameno za to pa pričakujejo večji vpliv na odločitve v Iraku, piše britanski dnevnik The Times. Morebitno dodatno napotitev vojakov v Irak je včeraj napovedal tudi avstralski premier John Howard, ki se je mudil na nekajurnem obisku v Iraku.
Odločitev Špancev o umiku je dokončna
Španski premier Jose Luis Rodriguez Zapatero je pojasnil odločitev o umiku španskih sil iz Iraka. Kot je povedal, je do nje prišlo po izjavi visokega ameriškega predstavnika, da bodo ameriške sile ubogale le ukaze svojih poveljnikov. Ameriški predstavnik je odgovarjal na vprašanje španskega obrambnega ministra Joseja Bona, če si lahko predstavlja, da bi 130.000 ameriškim vojakom poveljeval nekdo, ki ni ameriški general, je pojasnil Zapatero.
Španski premier je španski umik sicer sprva pojasnjeval rekoč, da ni videti, da bo izpolnjen njegov pogoj, da bi španski vojaki lahko ostali v Iraku. Pogoj, ki ga je Zapatero postavil, je bil prevzem nadzora OZN nad razmerami v državi.
Tudi Američani se bodo okrepili
Časnik New York Times pa je poročal, da bo poveljnik centralnega poveljstva ameriške vojske (Centcom), general John Abizaid verjetno zaprosil za okrepitev enot v Iraku. Pentagon je že napovedal, da bo 20.000 ameriških vojakov v Iraku ostalo 90 dni več, kot so sprva načrtovali, izrazil pa je tudi pripravljenost, da ohrani vseh 135.000 ameriških vojakov v državi.
Po oceni generala Abizaida pa ne samo, da bo treba ohraniti sedanje število vojakov, ampak bo zahteval dodatne vojake, če bodo nove države umaknile svoje vojake iz Iraka in če urjenje iraških varnostnih sil ne bo pravočasno končano.
Američani nadomestili Špance v Nadžafu
Ameriški vojaki so prišli tudi v oporišče v šiitskem svetem mestu Nadžaf, kjer bodo nadomestili španske vojake, ki se umikajo iz mesta. V oporišče je prispelo kakih 200 ameriških vojakov, s čimer naj bi preprečili, da bi oporišče prišlo v roke šiitskih skrajnežev. Po navedbah ameriškega poveljnika Paula Whitea bodo španski vojaki oporišče predvidoma zapustili v prihodnjih dneh. Španija ima v Iraku 1300 vojakov, ki naj bi se čimprej vrnili v domovino. Španski vojaki so bili sicer danes tarča napada v Divaniji na jugu Iraka, napad pa naj ne bi terjal žrtev na španski strani. Ameriške sile naj bi med drugim pritisnile na milico skrajnega šiitskega voditelja Moktade al Sadra, ki nadzira del mesta.
Ameriška vojska je medtem prevzela nadzor nad iraškima provincama Nadžaf in Kadisija, dvema od petih provinc, ki so bile doslej pod nadzorom poljskih sil, je sporočil poljski general Mieczyslaw Bienek. Poljaki so poveljstvo nad okupacijskim območjem "srednji jug", na katerem je nameščenih kakih 10.000 vojakov iz 21 držav, prevzeli septembra lani. Pod poljskim poveljstvom ostajajo še province Babilon, Vazit in Karbala.
Načelnik generalštaba izraelske vojske Moše Jalon je za izraelski dnevnik Jediot Ahronot dejal, da je Irak pred napadom marca lani imel kemično orožje, in namignil, da bi ga lahko prepeljal v Sirijo ali zakopali v puščavi. Mesec dni po objavi poročila parlamentarne preiskovalne komisije, po katerem naj bi izraelske obveščevalne službe pred napadom na Irak napihnile podatke o iraškem kemičnem in biološkem orožju, je Jalon še pojasnil, da so Iračani imeli tudi letala, s katerimi bi lahko prepeljali več sto kilogramov kemičnih snovi, a so jih prve dni napada uničili.
Poljski mediji izdali podrobnosti o obisku bolgarskega predsednika
Irak je v nedeljo obiskal tudi bolgarski predsednik Georgi Parvanov, ki se je v oporišču v Karbali srečal z bolgarskimi vojaki. Po navedbah bolgarske tiskovne agencije BTA so neznanci na cesti med poljskim in bolgarskim oporiščem v mestu Karbala streljali na spremstvo Parvanova, vendar pri tem ni bilo mrtvih ali ranjenih.
Tiskovni predstavnik bolgarske vlade Dimitar Zonev je poljske medije obtožil, da so razširili novice o obisku Parvanova, čeprav naj bi bil ta skrbno varovana skrivnost. Parvanov se je v Iraku sešel z ameriškim civilnim upraviteljem Paulom Bremerjem in poveljnikom kopenskih enot sil koalicije v Iraku, generalom Ricardom Sanchezom. Bolgarski predsednik je v noči na ponedeljek sicer že odpotoval v domovino.
Nova začasna vlada v Iraku naj bi imela le omejena pooblastila
Posebni odposlanec OZN za Irak Lakhdar Brahimi, ki pred torkovim poročanjem v varnostnem svetu potuje po Evropi, je povedal, da bi bilo v Iraku možno še pred 30. junijem predati oblasti Iračanom, da pa to ne bi bilo lahko. Brahimija, ki potuje po Evropi bosta v Parizu ločeno sprejela francoski predsednik Jacques Chirac in zunanji minister Michel Barnier.
Na novinarski konferenci je povedal, da je francoska sogovornika seznanil z dejavnostmi OZN v pripravah na prenos oblasti v Bagdadu z ZDA na Iračane. Brahimi je ob tem še ocenil, da bo imela nova začasna vlada v Iraku le omejena pooblastila, pristavil pa, da gre le za zamisli in da se bo o njih v prihodnjih tednih pogovoril z Iračani.
Brahimi je za maj že predlagal oblikovanje začasne vlade v Iraku, vodil bi jo premier, obenem pa bi Irak imel še predsednika kot vodjo države in dva podpredsednika. Predlagal je tudi, da bi po 30. juniju oblikovali posvetovalno skupščino, ki pa ne bi imela zakonodajne funkcije. Skupščina naj bi delovala ob boku začasni vladi do volitev narodne skupščine. Slednje naj bi v Iraku potekale pred 31. januarjem 2005, nato pa naj bi oblikovali prehodno vlado.
Svet prehodne iraške vlade je sprejel novo iraško zastavo s simboli miru, islama in iraških Kurdov. Kot je pojasnil tiskovni predstavnik Hamid al Kefaj, ima nova zastava belo ozadje s svetlo modrim polmesecem na sredini, na spodnjem delu zastave pa so tri črte - dve modri in v sredini rumena. Bela barva simbolizira mir in novi začetek, polmesec predstavlja islam, modri črti najpomembnejši iraški reki Evfrat in Tigris, rumena pa kurdsko regijo na severu države. Novi del državnega simbola pa bo zvezda z žitnim klasom. Nova zastava naj bi že v prihodnjih dneh zaplapolala z zgradb prehodne iraške vlade. Nekdanja iraška rdeče-belo-črna trobojnica s tremi zelenimi zvezdami v sredini je bila v veljavi 40 let.
