Mednarodne sile pod vodstvom ameriških enot izvajajo do sedaj najmočnejše zračne napade v vzhodnem Afganistanu, kjer naj bi se skrivali talibani in pripadniki Al Kaide.
Ameriška letala B-52, ki so ponoči bombardirala domnevne položaje talibanov in pripadnikov teroristične mreže Al Kaida v gorovju Arma na vzhodu Afganistana, z napadi nadaljujejo tudi danes. V operaciji Anakonda je bilo do sedaj ubitih okoli 600 oseb, samo včeraj več kot sto.
Kot je povedal poveljnik operacije Anakonda, ameriški general Frank Buster Hagenbeck, Al Kaida za boj proti ameriško-afganistanskim silam na vzhodu Afganistana novači lokalne vojaške poveljnike. Povedal je še, da se vojaki mednarodne protiteroristične koalicije v gorovju Arma borijo s 600 do 700 talibani in pripadniki Al Kaide.
Iz Gardeza javljajo, da so talibani in pripadniki Al Kaide na tem območju razbiti v manjše dobro oborožene in organizirane skupine. Nek afganistanki poveljnik je napovedal, da se okoli pet tisoč afganistanskih vojakov iz baze severovzhodno od Gardeza želi pridružiti mednarodnim enotam za vzpostavitev miru v Afganistanu. Ameriška vojska je na območje spopadov v pokrajini Paktia poslala nove okrepitve: dodatnih 300 vojakov, 17 bojnih helikopterjev in nekaj letal vrste A-10.
V mestu Host na vzhodu Afganistana pa je sinoči odjeknila bomba. Žrtev ni bilo. Host leži v pokrajini Paktija, kjer poteka ofenziva ameriških in zavezniških vojakov proti domnevnim položajem talibanov in Al Kaide.
Vojaški poveljnik v Gardezu na vzhodu Afganistana, Hadži Mohamed Isak, je sicer potrdil, da so se na sinočnjem srečanju vojaških poveljnikov z obrambnim ministrom v Kabulu odločili, da bodo poslali okrepitve zavezniškim vojakom v operaciji Anakonda. Isak je obenem potrdil, da so ameriški vojaki v zadnjih dneh odkrili dve skrivališči orožja teroristične mreže Al Kaida.
Financial Times o operaciji Anakonda
Kot poroča britanski časnik Financial Times so lokalni skrajneži razglasili sveto vojno proti Američanom. Operacija Anakonda, ki poteka že šesti dan, je doslej terjala življenja osmih ameriških vojakov, več kot 40 vojakov pa je bilo ranjenih. V spopadih je umrlo tudi sedem afganistanskih vojakov, 30 pa je ranjenih, še piše Financial Times. Časnik še poroča, da je afganistanska vlada na vzhodu države, kjer naj bi talibani uživali še precej podpore, začela s propagandno kampanjo zoper talibane.
Ameriški vojaki so tri mesece urili afganistanske vojake, ki sedaj prejemajo mesečno plačo 200 ameriških dolarjev. Oblečeni so v uniforme, ki jih je priskrbela ameriška vojska, in oboroženi z ameriškim orožjem, vključno z minometi in strojnicami. Nekatere od teh afganistanskih enot so celo pod neposrednim ameriškim poveljstvom.
Evakuacija ranjenih vojakov ISAF
V Kabulu so medtem evakuirali vojake, ki so bili v sredo ranjeni v eksploziji rakete zemlja-zrak, ki so jo poskušali deaktivirati. V nesreči sta umrla dva nemška in trije danski pripadniki mednarodnih varnostnih sil (ISAF), osem pa jih je bilo ranjenih. Preiskava o okoliščinah nesreče je že stekla. "Vzroki eksplozije niso znani. Mislim, da rezultati preiskave ne bodo še tako hitro znani," je povedal tiskovni predstavnik ISAF Graham Dunlop, ki je pojasnil, da v času eksplozije vojaki še niso začeli z nevarnim delom postopka uničevanja rakete, ko na raketo namestijo eksplozivno telo za uničenje.
Nesreča se je sicer zgodila na obrobju Kabula, na kraju, ki je namenjen uničevanju neeksplodiranih bojnih sredstev. Doslej so pripadniki ISAF uničili že več deset tisoč min, raket in granat, ZN pa ocenjujejo, da je na afganistanskih tleh še okoli deset milijonov min, je še povedal Dunlop.
V Afganistanu pričakujejo visoko komisarko ZN-a za človekove pravice Mary Robinson, ki je v pogovoru za nemški Die Zeit obsodila nerazumljivo število civilnih žrtev ameriške operacije.
