Talibani so aretirali petnajst Afganistancev in jih obtožili sodelovanja z ZDA.
Pripadniki Severnega zavezništva napad načrtujejo iz dveh smeri. Del enot je razporejen osem kilometrov od letališča na jugovzodu mesta, drugi del pa 50 kilometrov jugozahodno od strateškega mesta, ki naj bi igralo odločilno vlogo v nadaljnjih načrtih. Severno zavezništvo naj bi že zavzelo mesto Kašandi v bližini Mazar-i-Šarifa. Talibani so novice o uspehu opozicijskih sil odločno zanikali in sporočili, da so odbili tri ofenzive severne zveze v kraju Gargari, 100 kilometrov proč od mesta Mazar-I-Sharif.
V bližini Kandaharja, ki je tarča ameriških napadov, naj bi se še vedno zadrževali talibanski voditelj mula Omar, Osama bin Laden in člani njegove organizacije Al Kaida.
Afganistanska opozicija je sporočila, da so ameriška letala prvič po začetku napadov na Afganistan pristala v tej državi in sicer na letališču Begram, severno od Kabula.
Talibanske oblasti pa so sporočile, da so štiri osebe, med njimi nekdanjega vojaškega poveljnika Abdula Menafa, spoznali za krive vohunjenja v korist ZDA, enajst drugih pa so zaprli zaradi suma za enako dejanje. O kazni bodo odločali na zasedanju ulem, končna odločitev pa bo sprejeta na višji ravni, je za agencijo AIP povedal tiskovni predstavnik talibanskih oblasti.
Zaostrovanje odnosov med Afganistanom in Pakistanom
Odnosi med Afganistanom in Pakistanom, edino državo, ki ima diplomatske odnose s Kabulom, se močno zaostrujejo. Pakistanske oblasti so talibanskemu režimu postavile ultimat, da morajo v treh dneh zapreti konzulat v Karačiju. Predsednik Mušaraf je ves čas opozarjal talibanskega veleposlanika za islam, naj neha širiti protiameriško propagando. Eden izmed razlogov za pakistansko odločitev bi lahko bilo Zaifovo neupoštevanje Mušarafovega svarila. Bolj verjetno pa je, da se je pakistanski predsednik, ki je trenutno na posvetih v Londonu, odločil za radikalno proameriško politiko, kar je sprožilo nezadovoljstvo med Pakistanci, ki so za jutri napovedali največje demonstracije doslej. Analitiki ob tem ne izključujejo vojaškega udara.
Predstavnik talibanskega konzulatu v Karačiju Daud Šah Niazi je medtem zanikal poročanje agencije AIP, da je Pakistan od talibanskega režima zahteval zaprtje konzulata v mestu. Potrdil je le, da so pakistanske oblasti zahtevale, naj na konzulatu "omejijo svoje dejavnosti".
Pentagon bo vključil še četrto letalonosilko
Kot je včeraj poročal časnik The Washington Post, bo Pentagon že konec tega tedna v vode v bližino Afganistana napotil še četrto letalonosilko. Letalonolsika USS Stennis, ki ima svojo bazo v San Diegu, bo okrepila zračno kampanjo proti Osami bin Ladnu in vladajočemu talibanskemu režimu v Afganistanu, je za časnik povedal neimenovani predstavnik obrambnega ministrstva. Poročilo navaja, da bo letalonosilka odplula na bojno nalogo vsaj tri mesece prej, kot je bilo sprva načrtovano. Letalonosilka USS Stennis se bo pridružila letalonosilkam Carl Vinson, Theodore Roosevelt in Kitty Hawk, ki že sodelujejo v vojaškem posegu proti Afganistanu.
Japonska sodeluje s tremi vojnimi ladjami
Japonska vlada je kljub nekaterim nasprotovanjem razširitvi japonske vojaške vloge v protiteroristični koaliciji danes potrdila napotitev treh vojnih ladij, ki bodo v ameriškem boju nudile nevojaško pomoč. Ladje bodo iz japonskega pristanišča Sasebo v petek zjutraj po lokalnem času odplule proti Indijskemu oceanu, kjer se bodo pridružile zavezniškim silam pod ameriškim vodstvom, je po poročanju ameriške tiskovne agencije AP povedal predstavnik japonskega premiera Džuničira Koizumije Cutomu Himeno.
V vojaški operaciji tudi Italijani
Oba domova italijanskega parlamenta sta privolila v sodelovanje italijanskih vojakov v ameriški vojaški operaciji v Afganistanu. Italija bo ponudila 2700 vojakov, med njimi tudi kopenske enote.
Fischer o nemškem sodelovanju v Afganistanu
Nemška vlada je sklenila, da bo za leto dni v mednarodno protiteroristično koalicijo prispevala 3900 vojakov in opremo. Eden od vodilnih članov nemške stranke zelenih, nemški zunanji minister Joschka Fischer, je v govoru pred spodnjim domom nemškega parlamenta menil, da bi nasprotovanje posredovanju nemških enot v protiterorističnih akcijah v Afganistanu, ki ga je včeraj odobrila nemška vlada, lahko imelo obsežne posledice za varnost Nemčije, pa tudi za nadaljnji razvoj Evrope. Bundestag mora o omenjeni odločitvi še glasovati.
Fischer je dejal, da je včerajšnja odločitev vlade zelo težka, in ob tem menil, da bo imela daljnosežne posledice. Poudaril je, da je treba nastopiti proti nasilju. "Vojna je odvratna, klinično čista vojna ne obstaja," je dejal in poudaril, da ni vojne, ki ne bi terjala nedolžnih žrtev.
Pripravljenost poslati svoje vojake je izrazila tudi Francija, ruski predsednik Vladimir Putin pa je odločno zavrnil možnost, da bi ruske kopenske enote sodelovale v vojaških operacijah v Afganistanu.
