Tujina

Opozicija za demokratičen Irak

Bagdad/Washington/Koebenhavn, 15. 04. 2003 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 7 min
Avtor
Reuters/STA
Komentarji
0

Vodilni predstavniki iraške opozicije, ki so se v Uru blizu Nasirije na jugu Iraka sestali s predstavniki ameriške administracije, so po srečanju objavili izjavo, v kateri se zavzemajo za demokratičen Irak, zgrajen na vladavini prava in enakosti. Več tisoč iraških šiitov pa je v Nasiriji in Bagdadu protestiralo proti ameriški vlogi v Iraku.

Uničevanje Sadamove slike v prostorih pravosodne akademije v Bagdadu
Uničevanje Sadamove slike v prostorih pravosodne akademije v Bagdadu FOTO: Reuters

Približno 20.000 protestnikov je v Nasiriji med drugim zahtevalo odhod ameriških in britanskih sil iz Iraka, predvsem pa dokončno uveljavitev miru v državi. Kot je dejal eden izmed protestnikov, so sile koalicije Iračane osvobodile Sadama Huseina in je njihova misija tako končana, nadaljnji okupaciji pa bodo nasprotovali.

Srečanje v Nasiriji

Vodilni predstavniki iraške opozicije so po srečanju objavili izjavo v 13 točkah, v kateri se zavzemajo za demokratičen Irak, zgrajen na vladavini prava in enakosti. Predstavniki opozicije so se v izjavi zavzeli tudi za razpustitev stranke Baas Sadama Huseina, vprašanje ločenosti med državo in cerkvijo pa so pustili odprto.

Srečanje je odprl upokojeni ameriški general Jay Garner, ki bo vodil začasno iraško upravo, udeležilo pa se ga je kakih 60 predstavnikov opozicije iz Iraka in tujine. Srečanje so sicer zasenčile demonstracije več tisoč Šiitov v Nasiriji in bojkot srečanja s strani vplivne iraške šiitske skupine. Šiitski voditelji namreč ostro nasprotujejo ameriškim načrtom, da bi začasno upravo v Iraku vodil Garner. "Irak potrebuje iraško začasno vlado. Vse drugo pomeni teptanje pravic iraškega naroda in vrnitev v dobo kolonizacije," je ob tem dejal vodja največje iraške šiitske skupine Abdul Aziz Hakim.

Ena od točk v omenjeni izjavi govori tudi o sodelovanju Iračanov s silami koalicije za ponovno vzpostavitev varnosti in pri preprečevanju nasilja. Predstavniki opozicije se zavzemajo za odprt dialog med vsemi političnimi skupinami v državi v procesu vzpostavitve novih oblasti.

V izjavi so zapisana tudi načela o vodilni vlogi prava in spoštovanju različnosti. Kot piše v izjavi, so na srečanju govorili tudi o tem, da bi morali Iračani sami izbrati svoje voditelje in da jim ne bi smeli biti vsiljeni iz tujine. Dogovorili so se še, da se bodo znova sestali čez 10 dni.

Odposlanec Bele hiše Zalmay Khalilizad je na srečanju iraški opoziciji zatrdil, da ZDA nimajo nobenega namena vladati Iraku. Britanski predstavnik na srečanju Edward Chaplin je pojasnil, da na tovrstnih srečanjih naj ne bi sprejemali odločitev. Britanski generalmajor Tim Cross, britanski član Garnerjeve ekipe, pa je dejal, da bi lahko začasna uprava oblast predala Iračanom v treh do šestih mesecih.

Vrhovni svet islamske revolucije v Iraku, glavna šiitska opozicijska skupina, je že v ponedeljek dala vedeti, da na današnjem srečanju v Nasiriji ne bo sodelovala.

Ni še jasna vloga OZN v teh procesih, so pa predstavniki iraških šiitov zaskrbljeni nad možnostjo, da bodo ZDA v Bagdad postavili sebi ustrezne predstavnike. "Ne gre za korist iraškega naroda, ne sprejemamo pokroviteljstva ne ZDA, ne kogarkoli drugega," je dejal voditelj Vrhovnega sveta za islamsko revolucijo Abdelaziz Hakim. Po njihovem mnenju ne morejo biti del konference, ki jo organizira ameriška vojska. Šiiti predstavljajo 60 odstotkov iraškega prebivalstva, Vrhovni svet za islamsko revolucijo s sedežem v Iranu pa velja za njihovo najbolj reprezentativno in najmočnejšo organizacijo, ki ima med drugim tudi okoli 15 tisoč borcev.

Jay Garner v družbi Jacka Strawa
Jay Garner v družbi Jacka Strawa FOTO: Reuters

"Moji poglavitni skrbi sta, da z vsakim dnem izgubljamo čas, ter da se bodo napolnili prazni prostori, za katere nočemo, da se napolnijo," pa je dejal upokojeni ameriški general Jay Garner, ki naj bi bil vrhovni civilni upravitelj Iraka po končanju vojaških operacij.

Bush: Zmaga še ni popolna

"Zmaga v Iraku je zanesljiva, vendar še ni popolna," je izjavil ameriški predsednik George Bush. "Mislim, da bo svobodni Irak služil kot primer za celoten Bližnji vzhod," je dejal Bush v nagovoru na vrtu pred Belo hišo v Washingtonu. Po njegovih besedah je to ključen dogodek v boju proti terorizmu.

George Bush
George Bush FOTO: Reuters

"Režima Sadama Huseina ni več. Svet je danes bolj varen, teroristi so izgubili enega zaveznika," je poudaril Bush. Kot je dejal, bodo ZDA iraškemu ljudstvu pomagale pri oblikovanju predstavniške vlade, ki bo spoštovala človekove pravice. "Ta naloga bo zahtevala veliko truda in bo vzela precej časa," je še dejal Bush.

ZDA še naprej verjamejo v obstoj orožja za množično uničevanje v Iraku

ZDA so še vedno prepričane, da v Iraku obstaja orožje za množično uničevanje, vendar menijo, da je "neprimerno", da bi predstavniki Združenih narodov ali kdorkoli drug sodeloval pri iskanju tega orožja na terenu, je danes sporočilo Centralno poveljstvo ameriške vojske (CENTCOM) v Katarju. "Trenutno poteka iskanje pod vojaškim nadzorom, zato bi bilo neprimerno, da bi pri tem sodeloval še kdo drug," je v Dohi dejal ameriški general Vincent Brooks.

Koalicijske sile pri iskanju dokazov o obstoju iraškega programa za razvoj jedrskega, biološkega in kemičnega orožja v iraški puščavi uporabljajo posebno opremo, je dejal Brooks in dodal, da so v puščavi odkrili zakopana letala in enajst kovinskih zabojnikov. Koalicijske sile so na skrivališča opozorili iraški civilisti, vendar doslej v njih niso odkrili orožja za množično uničevanje, temveč le konvencionalno orožje.

"Kar nekaj časa bo potrebno, da bomo odkrili stvari, ki so bile skrite namerno," je dejal Brooks. Ob tem je dodal, da obstajajo ljudje, ki poznajo podatke o tem programu, vendar pa morajo še priti do njih.

Vdalo se je poveljstvo iraške vojske na zahodu Iraka

S centralnega poveljstva ameriške vojske v Katarju (CENTCOM) pa so sporočili, da so razmere v Tikritu, ki so ga v ponedeljek zavzele ameriške sile, mirne. Na vojaški fronti je miren dan, še naprej normaliziramo razmere, je povedala poveljnica Rumi Nielson-Greeen. Obenem je opozorila, da nevarnosti kljub temu, da je večina vojaških operacij končanih, še ni konec.

Ameriškim silam se je danes vdalo poveljstvo iraške vojske v provinci Al Anbar na zahodu države, ki šteje 16.000 mož in nadzira območje ob meji s Sirijo. "Pripravljen sem vam pomagati. Zahvaljujem se vam, da ste osvobodili Irak in ga stabilizirali," je ameriškemu poveljniku Curtisu Pottsu povedal iraški general Mohamed Džaravi, potem ko je podpisal vdajo svojih enot. "Upam, da bomo imeli prijateljske odnose z ZDA," je dodal.

Ameriški vojaki, ki so bili nameščeni v Turčiji pred začetkom vojne v Iraku, da bi pripravili prvotno načrtovan vdor v Irak s severne fronte, bodo zapustili državo. Kot so v Ankari sporočili z generalštaba turške vojske, bo 1166 ameriških vojakov iz turškega Incirlika poletelo v Nemčijo z desetimi letali. Opremo, ki jo je ameriška vojska prenesla v Turčijo v pripravah na odprtje severne fronte v Iraku, pa bodo v roku enega tedna z ladjami poslali iz sredozemskega pristanišča Iskenderun.

V Mosulu najmanj 10 mrtvih

V streljanju v središču Mosula na severu Iraka je bilo danes ubitih najmanj deset ljudi, več deset pa jih je bilo ranjenih Po navedbah prič so streljale ameriške sile. Do streljanja naj bi prišlo na trgu pred sedežem lokalne vlade, kjer so po navedbah prič ameriške sile streljale na množico, sovražno razpoloženo do novega guvernerja v mestu Mašana al-Guburija, ko je imel ta govor, naklonjen ZDA. Vladno poslopje naj bi bilo zapuščeno, reševalna vozila vozijo ranjene v bolnišnico, mesto pa naj bi nizko preletavalo ameriško letalo.

Marinci vdrli v hotel

Ameriški marinci so preiskali sobe v hotelu Palestina v Bagdadu, kjer so nastanjeni številni tuji novinarji. V hotelu naj bi aretirali nekaj oseb. Predstavnik ameriške vojske za stike z javnostjo, narednik Jose Guillen, je potrdil, da so ameriške enote vstopile v sobe v hotelu Palestina, ni pa hotel razkriti drugih podrobnosti.

Zaradi pomankljive oskrbe v bolnišnicah je prebivalec Bagdada poiskal pomoč pri ameriških marincih (Foto:Reuters)
Zaradi pomankljive oskrbe v bolnišnicah je prebivalec Bagdada poiskal pomoč pri ameriških marincih (Foto:Reuters) FOTO: Reuters

Od začetka vojaške operacije v Iraku 20. marca je umrlo 118 ameriških vojakov, so v ponedeljek sporočili iz Pentagona. Od tega je 105 vojakov umrlo med spopadi ali zaradi "prijateljskega ognja", 13 pa jih je življenje izgubilo v nesrečah, je povedal tiskovni predstavnik ameriškega obrambnega ministrstva Jim Cassella. Ranjenih med vojaškimi operacijami je bilo po teh podatkih 495 ameriških vojakov, 56 pa v nesrečah.

Tiskovni predstavnik marincev John Hoellwarth v Bagdadu pa je sporočil, je prva skupna patrulja ameriških enot in iraške policije začela delovati v ponedeljek, ko je na ulice Bagdada v spremstvu ameriških vozil krenilo pet iraških policijskih avtomobilov. Ameriške sile so tudi obljubile, da bodo v nekaterih predelih Bagdada znova vzpostavile oskrbo z električno energijo v treh dneh. V petmilijonskem Bagdadu ni od 4. aprila, ko je ameriška vojska vdrla v mesto, oskrbe z električno energijo.

Bo Danska vodila stabilizacijske sile v Iraku?

Danski premier je sporočil, da so od ZDA dobili prošnjo, da poveljujejo stabilizacijskim silam v Iraku, Italija pa je že napovedala napotitev vojske v Irak
Danski premier je sporočil, da so od ZDA dobili prošnjo, da poveljujejo stabilizacijskim silam v Iraku, Italija pa je že napovedala napotitev vojske v Irak FOTO: Reuters

ZDA so Dansko po navedbah danskega premiera Andersa Fogha Rasmussna prosile, naj prevzame vodenje načrtovanih mednarodnih sil za stabilizacijo Iraka. "Američani so se očitno spomnili na pozitivne rezultate mirovnih misij na Balkanu in drugje, ki so jih vodili Danci," je poudaril Rasmussen po zasedanju odbora danskega parlamenta za zunanjo politiko.

Desnoliberalna Rasmussnova vlada že načrtuje napotitev 380 vojakov, policistov in drugega osebja. Po besedah danskega premiera bi bilo po ocenah potrebno dvakrat toliko ljudi, če bi Danska prevzela glavno poveljstvo načrtovanih mednarodnih stabilizacijskih sil. Te naj bi skrbele za javni red v povojnem Iraku v prehodnem obdobju do oblikovanja civilne uprave. Danska vlada se še ni odločila, ali bo ustregla želji ZDA. Rasmussen je napovedal pogovore z opozicijo, takoj ko bo jasno, katere države bi sodelovale v stabilizacijskih silah.

Italijanski zunanji minister Franco Frattini je v italijanskem senatu napovedal, da bo Italija v Irak poslala od 2500 do 3000 vojakov, ki naj bi zagotavljali varnost človekoljubnih pošiljk. Med njimi bodo tudi karabinjeri, ki bodo prevzeli policijske naloge, strokovnjaki za kemično in bakteriološko orožje, pa tudi inženirji in zdravniki. Frattini sicer ni pojasnil, kdaj bodo vojaki odpotovali v Irak.

  • zacetni
  • VITALHIT
  • KLET KRŠKO
  • SWY
  • WIDEX
  • PEČJAK
  • NEPREMICNINE
  • LISCA