Opozorila meteorologov in hidrologov so bila. Kje se je torej zalomilo?

Kaos je beseda, s katero bi lahko opisali dogajanje neposredno pred poplavami in prvih nekaj dni, ko so zaradi obilnega deževja številne reke v BiH, Srbiji in na vzhodu Hrvaške prestopile pregove in dobesedno potopile številna mesta. Kaos, ki je zavladal po poplavah in številnih plazovih, ki so se sprožili, mnogi pripisujejo nesodelovanju posameznih nivojev oblasti v BiH, slabi opremljenosti in pripravljenosti bosanske civilne zaščite ter drugih pristojnih služb. Čeprav se strokovnjaki strinjajo, da tako katastrofalnih razsežnosti poplav ni bilo mogoče predvideti, pa so opozorila, da BiH grozi naravna katastrofa, obstajala. Tako kot za Srbijo je bilo tudi za BiH že 13. maja na meteoalarmu opozorilo rdeče in oranžne barve, ki napoveduje za človeka in premoženje nevarno vremensko dogajanje. Vse pristojne institucije in civilna zaščita so dobili tudi opozorilo Hidrometeorološkega zavoda Republike srbske, je za Al Jazeero zatrdil direktor zavoda Almir Bijedić.

Razglašen rdeči in oranžni alarm, glasni so bili tudi hidrologi, a ljudi so poplave ujele povsem nepripravljene

Rdeči in oranžni alarm ter opozorilo hidrometeorologov, vse to so slišali tudi prebivalci Maglaja, enega od mest, ki je utrpel največjo škodo. Čakali so na navodila pristojnih služb oziroma na navodila oblasti, kaj naj naredijo, da bodo posledice čim manjše. Za Al Jazeero je glavni urednik lokalne maglajske televizije Hajrudin Fermić dejal, da teh navodil ni bilo od nikoder.

V začetku leta 2013 je bilo objavljeno poročilo o preprečevanju poplav v Federaciji BiH. Izsledki poročila so pokazali, da v BiH ni učinkovite zaščite pred poplavami na najbolj ogroženih območjih, da oblasti na vseh nivojih ne vlagajo dovolj v zaščito pred poplavami ter da ni jasno določeno, kakšno odgovornost in naloge nosi vsaka od vej oblasti. Zaključek poročila oblastem nalaga, da čim prej ukrepajo in odpravijo pomanjkljivosti. Leta 2010 je bilo pripravljeno poročilo, ki je opozorilo, da so potrebne izboljšave tudi glede delovanja in opremljenosti civilne zaščite.

Opozoril, da sistem ni ustrezen, da so številne pomanjkljivosti, ki jih je potrebno nujno odpraviti, je bilo dovolj, izboljšav pa od nikoder.

Maglaj je bil tri dni v informacijski blokadi

Direktor lokalne televizije Fermić opozarja, da so 24 ur preden je bil Maglaj potopljen, s terena dobivali pozive ljudi, da reka nevarno raste. Novinarske ekipe so na terenu posnele narasle reke, ljudje so nas panično klicali, da ne vedo, kaj naj storijo, pripoveduje Fermić. Tudi s strani hidrometeorološkega zavoda ni bilo nobenega opozorila. Šele ob 21. uri zvečer, ko so ljudje že sporočali, da jim je voda poplavila dvorišča in pritličja hiš, je prišlo obvestilo, da so razglašene izredne razmere. "Takrat so se vode reke Bosne razlile že nekaj sto metrov v središče mesta," pravi Fermić, ki je prepričan, da so bile oblasti povsem nepripravljene na takšne izredne razmere. Nobene koordinacije med posameznimi vejami oblasti ni bilo, nobenih pojasnil, navodil in nasvetov. "Maglaj je bil kar tri dni v popolni informacijski blokadi. Nismo imeli elektrike, ulice so bile neprehodne," pripoveduje Fermić in dodaja, da je bil Maglaj potopljen v četrtek, 15. maja dopoldan, šele 21. maja pa je občinski krizni štab začel izdajati opozorila in navodila meščanom. "Vse, kar smo do takrat počeli, smo delali na svojo lastno pest," je dejal Fermić.

In kaj pravijo meščani. Če bi bili pravočasno obveščeni o nevarnostih, ki nam grozijo, če bi se sirene pravočasno oglasile, če bi pripadniki civilne zaščite z megafoni hodili po ulicah in nas opozarjali, bi bilo škode precej manj. Predvsem bi bili bolj previdni, pravijo. "Nismo bili opozorjeni in nikogar ni bilo, ki bi nam pomagal. K sreči je bilo v mestu dovolj ljudi, ki so se samoorganizirali in kot pravi junaki začeli reševati ljudi," pravi Fermić.

V četrtek, 15. maja so oblasti Federacije BiH razglasile izredne razmere na območju celotne entitete. Vlada Republika srbske je izredne razmere razglasila le v nekoliko občinah, s pojasnilom, da Hercegovina ni poplavljena. Šele 17. maja je premierka Republike Srbske Željka Cvijanović sporočila, da veljajo izredne razmere za celotno entiteto. Takrat so bili Doboj, Šamac, Bijeljina in številni drugi kraji pod vodo že nekaj dni.

Tri dni bili ujeti v hiši, pomoči pa od nikoder

Novinar iz Doboja je za Al Jazeero dejal, da je bil v času poplav s svojo nosečo ženo v stavbi, v kateri sta bila tudi dva nepokretna starčka. V stavbi so bili ujeti tri dni. "Šele tretji dan je prišel do nas prvi čoln," pravi Rade Tešić. "Ko se je oglasila sirena za nevarnost, se jo je lahko slišalo le v središču mesta. Na obrobju mesta je zagotovo niso slišali. 40 minut za tem je bila voda že pred mojimi vrati," pripoveduje Tesić.

Novinarka iz Bijeljine je prepričana, da so zatajile zvezne oblasti. Lokalne oblasti so odreagirale po svojih najboljših močeh. Nekaj izkušenj so imeli še iz poplav leta 2010. "Občutek sem imela, da se trudijo zgolj zakrpati luknje, da iščejo hitre rešitve. Vladal je kaos in panika," pravi Suzana Rađen Todorić.

Ustrezni ukrepi, ki so prišli prepozno, so rezultat pozivov ljudi prek medijev. Šele, ko so mediji objavljali posnetke in klice na pomoč ujetih državljanov, so se oblasti zganile, pravijo sogovorniki. Na prizadeta območja so oblasti poslale reševalce in vojsko, a šele, ko so ljudje na strehah svojih domov moledovali za pomoč.