Prizadetim državam v decembrskih uničujočih cunamijih se ob zaključku dvodnevne konference na opustošenem tajskem otoku Phuket ni uspelo dogovoriti, v kateri izmed njih naj bi postavili načrtovani center za zgodnje opozarjanje pred cunamiji in drugimi naravnimi katastrofami. Omenjene države so namesto tega sklenile, da bodo za preprečevanje prihodnjih naravnih nesreč uporabljale več manjših centrov, ki bodo nameščeni v različnih državah na tem področju.
Oblikovanje opozorilnega sistema v Indijskem oceanu, ki bi opozarjal na prihajajoče cunamije je bila tudi sicer osrednja tema pogovorov omenjenega srečanja, ki so se ga udeležili predstavniki iz 57 držav in agencij. Po ocenah znanstvenikov bi tovrsten sistem v primeru katastrofe, do kakršne je 26. decembra lani prišlo v enajstih državah ob Indijskem oceanu, lahko rešil večino izmed več kot 150 tisoč izgubljenih življenj.
Za sedež centra, ki bi od držav ob Indijskem oceanu zbiral seizmične in oceanografske podatke, jih analiziral in v primeru nevarnosti opozarjal obalna področja, si je močno prizadevala Tajska, ki je omenjeni center želela postaviti v Bangkoku, vendar je pri tem naletela na nasprotovanje Indonezije in Indije. Na koncu so se udeleženci srečanja strinjali o porazdelitvi odgovornosti in se odločili za decentralizirano mrežo tovrstnih centrov, s čimer bodo po mnenju nekaterih udeležencev bolje izkoriščene kapacitete v regiji.
Udeleženci konference so se tako dogovorili, da bodo vodilno vlogo pri vzpostavljanju mreže opozorilnih centrov prevzeli Združeni narodi, ZDA, Nemčija in Japonska pa so se ponudile, da prispevajo ustrezno tehnologijo. Velja omeniti, da v Tihem oceanu že več desetletij obstaja sistem zgodnjega opozarjanja pred cunamiji, opozorilni center pa je vzpostavljen na Havajih, od koder lahko sporočila o prihajajoči nevarnosti pošiljajo 26 državam. Opozorilni sistem v Indijskem oceanu naj bi bil v skladu z načrti vzpostavljen v 18 mesecih.