Zaradi zaostrovanja begunske krize bo v sredo v Bruslju izredno zasedanje voditeljev članic EU. Sklic vrha ob 18. uri v sredo, 23. septembra, je po Twitterju sporočil predsednik Evropskega sveta Donald Tusk.
Tudi če se notranji ministri unije na izrednem sestanku dan prej dogovorijo o premestitvi še 120.000 beguncev znotraj unije, je še ogromno drugih izjemno perečih vprašanj.
Voditelji naj bi po neuradnih informacijah razpravljali o krepitvi finančnih sredstev za soočanje s krizo, ustrezni obravnavi beguncev v vstopnih članicah unije na podlagi pristopa "hot spots" in odnosu s Turčijo.
Svarila pred "nikogaršnjo zemljo"
Zahodni Balkan ne sme postati parkirišče ali nikogaršnja zemlja za begunce, je danes v Bruslju poudaril komisar za evropsko sosedsko politiko in širitvena pogajanja Johannes Hahn. Komisar je tudi nakazal možnost krepitve pomoči Turčiji do milijarde evrov ter ostro okrcal članice EU, ker ne prispevajo več denarja za soočanje z begunsko krizo.
Države Zahodnega Balkana, zlasti Srbija in Makedonija, niso krive za širjenje begunske krize na njihovo ozemlje, niso krive, da članice unije ne opravijo svoje naloge in da begunci prihajajo k njim, je bil jasen komisar.
Ob tem je posvaril pred krepitvijo nestabilnosti na Zahodnem Balkanu. Zahodni Balkan ne sme postati "parkirišče" ali "nikogaršnja zemlja" za begunce, to bi bila huda napaka. Zdaj potrebujemo hladno kri, ne potrebujemo ostre retorike, je opozoril.
EU po njegovih besedah že pomaga Srbiji in Makedoniji pri soočanju z begunsko krizo s 45 milijoni oziroma 24 milijoni evrov. Pripravljena je storiti še več, ampak denar ni in ne more biti edini odgovor, saj EU ni bankomat brez dna, je izpostavil.
Hahn je pri tem okrcal 26 članic unije, ki še niso prispevale v sklad za Sirijo in sosednje države, medtem ko vseskozi pravijo, da je treba storiti več. Doslej sta v sklad prispevali le Nemčija in Italija. Kritičen je bil tudi do zalivskih držav, ZDA in Kanade.
EU je v okviru sklada v pomoč Siriji in sosednjim državam namenila približno štiri milijarde evrov, a v Evropskem parlamentu so prav danes znova opozorili, da je bil doslej izplačan le majhen delež tega denarja, in pozvali k sprostitvi teh sredstev.
Finančne potrebe v sosedah Sirije, Libanonu in Jordaniji, so po Hahnovih besedah vse večje. V libanonskih šolah je že več sirskih otrok kot libanonskih, je ponazoril razsežnost problema.
Izpostavil je tudi Turčijo in izrazil spoštovanje državi pri soočanju z dvema milijonoma beguncev. EU je v pomoč Turčiji pri soočanju z valom beguncev iz Sirije že namenila 175 milijonov evrov, lahko pa bi to pomoč okrepila na milijardo evrov, je poudaril komisar.
Turčija bi sicer po njegovih besedah morala bolje izvajati registracijo beguncev in sporazume o vračanju ter okrepiti boj proti tihotapcem z ljudmi.
Migracije so izziv, ki bo ključno zaznamoval Evropo. V evropski soseščini je 20 milijonov beguncev in notranje razseljenih ljudi, kar je tretjina vseh teh ljudi po svetu. To je tudi največje število teh ljudi v zgodovini človeštva, je še poudaril Hahn.
Znova večji naval beguncev na Nemčijo
Število beguncev, ki vstopijo v Nemčijo, se je po uvedbi nadzora na mejah, ponovno povečalo. Nemška policija je tako danes zabeležila 9100 nezakonitih vstopov v državo. Dan prej jih je bilo 6000, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Kot je ob tem sporočila nemška policija, so skoraj vsi begunci prišli iz Avstrije. Okoli 2000 jih je prišlo z vlaki, ostali pa prek cest in peš.
Nemčija je poostren nadzor na meji začela uveljavljati v nedeljo, in to na meji z Avstrijo. Sedaj so se v Berlinu odločili, da bodo v boju proti tihotapcem z ljudmi in za boljše soočenje z valom beguncev uvedli nadzor tudi na meji s Češko.
Nemška policija je tako v sredo zvečer sporočila, da nadzoruje mejo na avtocesti A17, ki povezuje Saško na vzhodu Nemčije s Češko.
Nemško notranje ministrstvo je danes tudi sporočilo, da je zaradi osebnih razlogov odstopil vodja nemškega urada za migracije in begunce Manfred Schmidt. Urad je bil v zadnjih dneh trača kritik, saj naj bi na uradu imeli več kot 270.000 še neobravnavanih prošenj za azil.
Notranji minister Thomas de Maiziere je že izrazil obžalovanje zaradi Schmidtovega odstopa in dejal, da je Schmidt, odkar je bil od leta 2010 na čelu urada, delal odlično. Njegovega naslednika naj bi po poročanju nemške tiskovne agencije dpa imenovali kmalu.
Medtem je nemški podkancler Sigmar Gabriel danes napovedal, da bo naslednji teden odpotoval v Jordanijo, da bi ocenil, kakšno pomoč bi Evropa lahko ponudila beguncem, ki bežijo pred sirsko državljansko vojno. "Sestali se bomo s tamkajšnjim prebivalstvom in begunci. Obiskali bomo enega večjih begunskih centrov," je sporočil vodja socialdemokratov (SPD). Njegovo dvodnevno potovanje se bo sicer začelo v ponedeljek.
Gabrijel je kot "velik škandal" označil dejstvo, da ni dovolj sredstev za zagotovitev hrane in vode za več sto tisoč sirskih beguncev v regiji. "Nemčija bo povečala financiranje, a prispevati mora tudi Evropa," je še dejal ter dodal, da je temeljita sprememba politike EU nujna in neizbežna, saj preprosto ni sprejemljivo, da se unija ob begunski krizi zanaša na le nekaj držav, kot so Nemčija, Avstrija in Švedska.
"Pot določajo tihotapci"
Madžarski premier Viktor Orban je izjavil, da bo Madžarska postavila ograjo tudi na meji s Hrvaško, da bi preprečila prihod novih beguncev in migrantov v državo.
"Tihotapci so tisti, ki določajo poti, ne ljudje. Cilj je jasen: Nemčija ali Skandinavija. Avstrija včasih igra vlogo na zemljevidu Afganistancev. Očitno je, da pot zdaj ne poteka več preko madžarsko-srbske meje. Šli bodo drugje. Zato smo se odločili, da ograjo zgradimo tudi na meji z Romunijo. Ograjo bomo postavili tudi na določenih delih hrvaške meje. Danes sem govoril z madžarskim notranjim ministrom. Imamo že načrte," je v odgovoru na eno od vprašanj novinarja avstrijskega časnika Die Presse povedal Orban.
Na vprašanje, ali po začasni uvedbi mejnega nadzora v Nemčiji in Avstriji sedaj čuti zadoščenje oz. potrditev, je premier pojasnil, da je madžarsko stališče preprosto: "Ne moremo dovoliti množičnega nezakonitega prehajanja naših meja. Schengenska pravila pravijo, da so države na zunanji meji dolžne te meje varovati (...) Madžarska je bila v minulih mesecih edina država, ki je skupna pravila EU jemala resno. In vseeno so nas kritizirali. To je smešno. Vprašanje ni, ali je moje stališče zdaj podkrepljeno, temveč, ali evropski dogovori sploh še veljajo."
Svoje ostro ukrepanje do beguncev, nasprotovanje obveznim kvotam za njihovo prerazporeditev po EU ter zavračanje predvsem muslimanskih beguncev je Orban med drugim branil z besedami, da so "dobro preučili, kaj se je v minulih letih dogajalo v zahodnoevropskih državah", in ugotovili, da "se muslimanske skupnosti kljub iskrenim prizadevanjem zahodnih vlad niso integrirale", oni pa pri sebi nočejo "vzporednih družb".
Na vprašanje, ali želi torej ohraniti čisto Madžarsko, je odgovoril, da "to ni vprašanje čistosti", a da "je na Madžarskem krščanski narod". Obenem je spomnil na izjavo, ki jo je nekoč izrekla nemška kanclerka Angela Merkel, da "je multikulturalizem mrtev". "To je bil pravi opis realnega stanja. Imamo pravico, ne slediti vsaki zmotni poti drugih."
Če bi bile obvezne kvote za prerazporeditev beguncev v EU kljub nasprotovanju višegrajske četverice in Romunije dejansko sprejete, bi se jim sicer Orban uklonil. Obenem je ostro kritiziral idejo o uvedbi finančnih sankcij oziroma krčenju strukturnih sredstev EU za tiste države, ki ne bi želele sprejeti beguncev.
Madžarski zunanji minister je danes dejal, da je skupna begunska politika padla na izpitu in da njegova država predlaga alternativne ukrepe. Dodal je, da so nekateri odzivi na včerajšnje nasilje na meji ''bizarni in šokantni''.
Srbski premier pričakuje reakcijo EU
Srbski premier Aleksandar Vučić po nasilju, ki je v sredo izbruhnilo na srbsko-madžarski meji, pričakuje reakcijo Evropske unije. Kot je dejal v pogovoru za ameriško televizijo CNN, bo Srbija naredila vse, da premaga novonastalo situacijo z Madžarsko, a podobni incidenti se ne smejo ponoviti.
Bolgarija na mejo pošilja vojsko
Bolgarija na mejo s Turčijo, ki je že delno obdana z ograjo, pošilja še vojsko, da bi zagotovili varnost, je napovedal obrambni minister Nikolay Nenchev.
''V zadnjih dneh se odvijajo spremembe, zato je težko napovedati, kam se bodo usmerili begunci. Zato smo v pripravljenosti,'' je dejal za radio BNR. Na mejo bi lahko poslali do 1000 vojakov.
Bolgarija je že pred tem na svojo 260 kilometrov dolgo mejo s Turčijo poslala več kot 1000 dodatnih policistov in dodatno zapečatila dele 30 kilometrov dolge žičnate ograje, ki jo še širijo.
Portugalska nekoliko bolj odpira vrata
Portugalski premier Pedro Passos Coelho je danes dejal, da je Portugalska pripravljena sprejeti najmanj še dodatnih 2000 beguncev ob 1500 že načrtovanih, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
V radijski debati s svojim tekmecem na parlamentarnih volitvah prihodnji mesec Antoniom Costo je dejal, da je država pripravljena sprejeti dodatnih 2000 beguncev, pa tudi več, če bo potrebno.
Ob tem je izrazil upanje, da bodo na ravni EU države članice kmalu dosegle dogovor glede načrtov o premestitvi beguncev, za katere je dejal, da jih bodo sprejeli "dostojanstveno in v varnih pogojih".
To je sicer še vedno manj kot 3074 beguncev, kolikor jih je Evropska komisija namenila Portugalski v okviru premestitve 120.000 beguncev iz Italije, Grčije in Madžarske po drugih članicah EU.
Zunanji minister Rui Machete je pred dnevi dejal, da se je Portugalska pripravljena žrtvovati, da pa ne želi ogroziti svojega gospodarskega okrevanja. Država namreč še vedno okreva po finančni krizi leta 2011, ko je prejela 78 milijard evrov pomoči v zameno za stroge varčevalne ukrepe.
Kvote in odzivi
Evropski parlament je danes na izrednem glasovanju v Bruslju podprl predlog Evropske komisije za premestitev 120.000 beguncev iz Italije, Grčije in Madžarske po drugih članicah EU. Tako sta obe instituciji, parlament in komisija, posredovali članicam unije jasno sporočilo, da je nujno ukrepati takoj.
Danska je pripravljena v okviru načrta EU na prostovoljni osnovi sprejeti 1000 beguncev, je danes dejal danski premier Lars Lokke Rasmussen. Danska vlada je še minuli teden zavračala sodelovanje v predlaganem sistemu kvot, pri čemer se je sklicevala na svojo izvzetost (opt out) iz evropskih politik notranjih zadev in pravosodja. Danska sicer še naprej nasprotuje pridružitvi kakršnemukoli obveznemu sistemu preselitev.
Češki premier Bohuslav Sobotka je poudaril, da je treba končati z neproduktivno debato o kvotah in začeti uveljavljati prave ukrepe za razrešitev krize. Tudi romunski predsednik Klaus Iohannis meni, da kvote niso rešitev.
