Savdski milijarder Osama bin Laden, ki je eden izmed glavnih osumljencev včerajšnjih terorističnih napadov v ZDA, velja že več let za ameriškega sovražnika številka ena, za mnoge v muslimanskem svetu pa za enega izmed največjih herojev. Čeprav je na seznamu ameriškega preiskovalnega urada (FBI) desetih najbolj iskanih zločincev na svetu, uživa Osama bin Laden neverjetno avtoriteto med mladimi v arabskem svetu.
Osama bin Laden se je rodil med letoma 1956 in 1958 v Savdski Arabiji kot 17. otrok od skupno 52 otrok - po nekaterih podatkih 12. od 58 otrok - savdskega gradbenega magnata Muhameda Avada bin Ladna. Premoženje Osame bin Ladna danes ocenjujejo na 300 milijonov ameriških dolarjev. Mnogi se strinjajo, da je bila prelomnica v njegovem življenju invazija Sovjetske zveze na Afganistan leta 1979. Leto kasneje se je bin Laden odpravil tja v boj proti SZ in organiziral na tisoče prostovoljcev iz arabskih držav. To je predstavljalo zametek mednarodne Islamske revolucionarne vojske, sam bin Laden pa je postal legenda v Afganistanu in arabskem svetu. V Afganistanu se je boril tudi ob podpori ameriške obveščevalne službe CIA, a je kmalu, kot poroča hrvaška tiskovna agencija Hina, postal "črna ovca" zahodnih obveščevalnih služb.
Na čelu teroristične organizacije Al Qaida (Osnova)
Savdski milijonar bin Laden naj bi po mnenju ameriških preiskovalcev vodil skrajno islamsko teroristično organizacijo Al Qaida (Osnova). Organizacija, ki naj bi imela sedež v Afganistanu, obstaja od leta 1989, njene hčerinske organizacije pa imajo po ocenah zahodnih preiskovalcev do 5000 pristašev. Al Qaido naj bi po podatkih ameriškega Zveznega preiskovalnega urada (FBI) ustanovil bin Laden, Abu Hafs el Masri, Abu Ubaida el Banširi in veterani afganistanske vojne.
Bin Laden je leta 1998 ustanovil krovno organizacijo z imenom Mednarodna islamska fronta za sveto vojno proti Judom in križarjem. Fronti sta se pridružila dela obeh egiptovskih terorističnih skupin Gamaat Islamija (Islamsko združenje) in Džihad (Sveta vojna), prav tako pa so k organizaciji pristopili pakistanski skrajni voditelji. Skupina Gamaat Islamija naj bi bila odgovorna za teroristični napad v egiptovskem Luxorju leta 1997, v katerem je umrlo 58 turistov.
V 90. letih je bin Laden vzdrževal dobre odnose s sudansko vlado, ki je njemu in njegovim privržencem več let nudila zatočišče. Savdskemu milijonarju pa pripisujejo tudi tesne odnose z Iranom in libanonskim Hezbolahom. Iraški predsednik Sadam Husein pa naj bi leta 1998 po nepotrjenih podatkih poskušal z bin Ladnom sodelovati.
Ustanovitveni člani organizacije Al Qaida so predvsem arabski Afganistanci, med katere sodijo muslimanski borci iz Bližnjega vzhoda, ki so v 80. letih mudžahidom v Afganistanu pomagali v boju proti sovjetski okupaciji. Bin Laden naj bi se izuril v enem izmed njihovih vadišč, kjer se je tudi seznanil in povezal z afganistanskimi talibani. Afganistanska opozicija ZDA očita, da je Washington podpiral mudžahide v Afganistanu v času njihovega boja proti Sovjetski zvezi in s tem pomagal bin Ladnu in talibanom, da se okrepijo.
Bin Laden že dalj časa muslimane z vsega sveta poziva k oboroženemu boju proti ZDA. Svojo sovraštvo do ZDA utemeljuje predvsem z nasprotovanjem prisotnosti ameriške vojske na Arabskem polotoku, podpori Washingtona Izraelu in tudi ameriški vpletenosti v drugo zalivsko vojno.
Po atentatih na ameriška veleposlaništva v Nairobiju in Dar es Salamu leta 1998, v katerih je umrlo 224 ljudi, je bin Laden postal glavna tarča ameriškega pravosodja. ZDA za vsako informacijo, ki bi pripeljala do njegove aretacije, ponujajo 5 milijonov dolarjev. Bin Laden, ki je islamske borce vsega sveta uril tudi za regionalne spore (Egipt, Alžirija, Čečenija, Tadžikistan, Kašmir, Somalija, Filipini in BiH), je tudi glavni osumljenec za atentat na ameriški rušilec USS Cole v pristanišču Aden v Jemnu, ko je umrlo 17 ameriških marincev. ZDA ga krivijo tudi za bombna napada v mestih Riad in Kobar v Savdski Arabiji leta 1995 in 1996, v katerih je umrlo 24 ameriških vojakov. Ameriški preiskovalni urad FBI ga je postavil na listo 25 najbolj iskanih teroristov.
Talibanski režim je zavrnil možnost, da bi bil bin Laden Nairobiju in Dar es Salamu kakorkoli vpleten v teroristične napade v ZDA, pa čeprav je sam bin Laden nedavno napovedal, da bo izvedel "nepredstavljiv napad" na ameriške interese.
