Osam bin Laden je še menil, da bi se moral boju proti "križarju Georgeu Bushu" pridružiti tudi Pakistan.
Bin Laden je v pismu arabski televiziji Al Džazira v Katarju še izrazil obžalovanje, ker so v Karačiju v nemirih, ki so izbruhnili med petkovimi protesti proti morebitnim napadom ZDA na Afganistan, umrli štirje ljudje. "Upamo, da bodo to prvi mučeniki v boju islama proti novemu judovskemu križarskemu pohodu, ki ga vodi križar George Bush," je zapisal bin Laden.
Kje je bin Laden?
Ugibanja o tem, kje se zadržuje Osama bin Laden, pa se nadaljujejo. Talibani so namreč sporočili, da je bin Laden izginil in da niso prepričani, da se še zadržuje v Afganistanu. Oblasti v Kabulu naj bi ga sicer poskušale izslediti, da bi mu izročile poziv, naj prostovoljno zapusti Afganistan.
Bela hiša je medtem že odgovorila, da trditvam talibanskih oblasti o bin Ladnovem izginotju ne verjame in da ZDA ne bodo odvrnile od povračilnih ukrepov. Minister za zunanje zadeve v izgnanstvu Abdulah Abdulah pa je izjavil, da se bin Laden in duhovni vodja talibanov mula Mohamed Omar skupaj skrivata na jugu Afganistana, najverjetneje na območju mesta Kandahar.
Na tiskovni konferenci v New Yorku je nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton razkril, da je v času svoje administracije odobril aretacijo in, če bi bilo potrebno, tudi uboj bin Ladna. Napada nato zaradi nezadostnih informacij in nesodelovanja vlad določenih držav niso izvedli, je še dejal Clinton, drugih podrobnosti pa ni navedel.
Omar pozval ZDA k umiku
Vladajoči talibanski režim v Afganistanu pa je na ZN, islamske države in ameriško ljudstvo naslovil poziv, naj pritisnejo na vlado ZDA in skušajo preprečiti vojno proti Afganistanu.
Vrhovni voditelj talibanov, mula Mohamed Omar, je danes dejal, da bi morale ZDA, če želijo narediti konec terorizmu, umakniti svoje sile iz Zaliva in se raje lotiti reševanja palestinskega vprašanja, kot pa da poskušajo ubiti Osamo bin Ladna in njega samega. Talibani so danes prevzeli nadzor nad uradom ZN v Kandaharju in onemogočili komunikacije urada ZN s tujino, zaradi česar so človekoljubne dejavnosti ZN v državi po besedah tiskovnega predstavnika organizacije močno okrnjene, ponekod pa onemogočene.
Talibani mobilizirali še 300.000 mož
Talibanski režim medtem po lastnih navedbah še ni našel bin Ladna, zaradi česar mu ne more izročiti ukaza, naj zapusti državo. Ruska tiskovna agencija Itar-Tass pa navaja strokovnjake ruskih varnostnih sil, ki pravijo, da je bin Laden nekje na vzhodu Afganistana blizu meje s Pakistanom. Talibanski režim se je sicer odločil, da bo "v sedanjih razmerah" mobiliziral dodatnih 300.000 mož za sveto vojno (džihad) proti ZDA, je sporočil afganistanski obrambni minister, mula Obajdula. Vpoklicani bodo delovali v prestolnici Kabul, na državnih mejah in na pomembnih krajih, je še pojasnil. Svet ministrov talibanskega režima v Afganistanu je v nedeljo na izrednem zasedanju razpravljal o varnostnih in obrambnih vprašanjih in sklenil, da bo po državi poslal delegacije, ki bodo prebivalce pozvale k mobilizaciji za obrambo države.
Spopadi se nadaljujejo
Afganistanska opozicija je medtem zavzela mesto Zari Bazar, kakih 100 kilometrov južno od strateško pomembnega mesta Mazar-i-Šarifa, je poročala afganistanska tiskovna agencija AIP. Dan prej je združenje afganistanske opozicije Severno zavezništvo sporočilo, da napreduje proti mestu Mazar-i-Šarifa in da ga bo v naslednjih dneh zavzelo. V soboto zvečer so opozicijske sile zavzele že Zari. Napade talibanske opozicije je potrdil tudi tiskovni predstavnik talibanov in priznal, da je Severno zavezništvo minuli konec tedna na severovzhodu Afganistana zavzelo novo ozemlje.
Putin napovedal vojaško pomoč afganistanski opoziciji
Ruski predsednik Vladimir Putin je v nocojšnjem nagovoru na nacionalni televiziji napovedal vojaško pomoč Rusije afganistanskemu opozicijskemu Severnemu zavezništvu. Enotam naj bi Rusija dobavljala orožje in vojaško opremo. Obenem je Putin napovedal okrepljeno sodelovanje z "zakonito vlado" afganistanskega predsednika Burhanudina Rabanija, ki jo je odstavil talibanski režim.
Putin je tudi sporočil, da je Rusija pripravljena sodelovati v protiteroristični operaciji, in to ne le z izmenjavo podatkov tajnih služb, temveč tudi pri akcijah iskanja in reševanja. Obenem ni izključil možnosti "oblik tesnejšega sodelovanja", vendar jih konkretno ni navedel. Putin je mednarodni skupnosti ponudil uporabo ruskega zračnega prostora za dostavo človekoljubne pomoči v okviru mednarodne protiteroristične operacije. Zavzel se je tudi za okrepljeno vlogo Združenih narodov in Varnostnega sveta v boju proti mednarodnemu terorizmu.
