Svet

Osebe z demenco bodo vključili v svet in življenje

Ljubljana, 02. 04. 2019 17.30 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 1 min
Avtor
Živa Salobir
Komentarji
7

Ne pozabi name - na človeka z demenco, na svojo hčerko, partnerko, ne pozabi name - človeka z demenco. To je naslov prvega slovenskega filma o demenci. Dokumentarni film, ki prikazuje običajen dan ljudi z demenco, je nastal v Domu Petra Uzarja Tržič. Pred petimi leti so se odločili, da oseb z demenco ne bodo več zapirali na oddelek in v sobe, pač pa jih bodo vključili v svet in življenje.

  • krovni2
  • PRALNI STROJ
  • SESALNIK
  • ČISTILEC
  • klima
  • tv
  • ura
  • skiro
  • kosilnica
  • krovni

KOMENTARJI (7)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

flojdi
03. 04. 2019 14.29
-5
.. to ni nikakršno Zlo. je samo Starost. ki lahko doleti le tiste, ki ne umrejo mladi
Jimi1
03. 04. 2019 14.48
+6
Oče je začel kazati 1 znake demence že v starosti 48 let, lahko celo prej. Težko mu je bilo kaj dopovedati, težave je imel z organizacijo dela in življenja... Priznam, da sem v tem času moral postati povsem samostojen, da sem kaj dosegel in sebi in njemu olajšal življenje... Umrl je kmalu po 56 letu-torej mlad... Okoli hiše imam 4 sosede med 91 in 100 leti... Vsem kljub starosti "računalnik" še vedno funkcionira enako kot "mladim" ljudem... Demenca JE ZLO !
Jimi1
03. 04. 2019 13.14
+16
Tudi jaz sem svojemu dementnemu očetu do zadnjega stal ob strani. Že tisti trenutki, ko sem ga "dobil nazaj " kakšen dan so mi delo in trpljenje ob njemu naredili za smiselno... Bili so slabši in malo boljši dnevi, katere sem jemal kot "Božje poplačilo"... No iz onega sveta mi je "javil" da obstaja zdravilo, za lajšanje simptomov D3, s čimer sem seznanil mnoge, tudi pisca 1 knjige o D3 vitaminu... no ne pozabite, da obstaja tudi D2 vitamin, ki ga odlično nadgrajuje... No moj ata je pač prosil da v "dom" ne želi, in to njegovo prošnjo sem upošteval. Nepredvidljivost pa je resen problem, ker zelo miren človek lahko celo nasilen postane na trenutke in takrat ga je potrebno "obvladati" če je le možno,popolnoma brez uporabe "grdih pristopov" saj se običajno že v naslednjem trenutku zjoka kot otrok... Kdo vidi to bolezen, jo doživi v bližnji okolici in "preživi" si želi zgolj eno-pomagati vsakomur,ki ga je to zlo napadlo...
waris
03. 04. 2019 14.00
+2
waris
03. 04. 2019 11.55
+12
Vso pohvalo dr.Kejžerjevi..Je pa res, kdor tega ne doživi, ne more verjeti, dojeti demence..Skrbela sem za oba dementna starša dolga leta doma, ko nisem več zmogla, smo ju dali v dom, ker so čudovito skrbeli zanju..Tri leta sem se vsak dan vozila 22 km (v eno stran) na obisk, čeprav me nista spoznala..A moja duša je sedaj po njuni smrti mirna..Zato vedno pravim, ne pozabite na takšne bolnike, objemite jih, pobožajte..
ivanzDoba
03. 04. 2019 09.41
+12
Lepo. Problem je predvsem v nadzoru dementnega človeka, ki je nepredvidljiv. Bo vsak pacient imel svojega skrbnika?
Jimi1
03. 04. 2019 13.27
+6
Izvedljivo je, da je en skrbnik med več pacienti, ker resnične težave bolnik povzroči na daljše časovne termine... Samo nadzor nad skupino slednjih je pa res potreben 24/7...