Ameriški predsednik George Bush je v torek zvečer potrdil zakon o paketu 40 milijard dolarjev pomoči za odpravo posledic terorističnih napadov na ZDA 11. septembra in za boj proti terorizmu, potrdil pa je tudi resolucijo ameriškega kongresa, ki mu pri tem boju omogoča uporabo vojaške sile. Ob tem je napovedal neposreden, učinkovit in obsežen odgovor ZDA na teroristične napade.
Pretežni del sredstev naj bi porabili za pripravo oboroženih sil za morebitni povračilni udarec proti teroristom, pa tudi za izboljšanje varnostnih ukrepov v državi, predvsem na letališčih. Koliko denarja naj bi namenili za obnovo New Yorka še ni znano, samo obnova Petntagona naj bi stala prek 500 milijonov dolarjev. Bela hiša in voditelji ameriškega kongresa so se - po poročanju ameriške televizije CNN - prav tako v torek zvečer dogovorili, da bodo ameriškim letalskim družbam odobrili pomoč v višini 15 milijard dolarjev. Kongres naj bi o paketu pomoči letalskim družbam razpravljal že v petek. S tem naj bi poravnali izgube, ki so jih utrpele letalske družbe ob terorističnih napadih na ZDA 11. septembra. Letalske družbe naj bi sicer po poročanju drugih ameriških medijev zaprosile za 24 milijard dolarjev pomoči.
Diplomacija po 11. septembru
Francoski predsednik Jacques Chirac pa je po pogovorih z ameriškim kolegom Georgeom Bushem v Washingtonu izrazil popolno solidarnost Francije z Američani. Dodal je, da sam sicer za ta boj ne bi uporabljal izraza vojna, o čemer sicer govorijo ameriški voditelji. Bush se je v torek po telefonu pogovarjal s številnimi drugimi državniki, sinoči je v Washington prispel nemški zunanji minister Joschka Fischer, v Washingtonu pa med drugim pričakujejo še britanskega premiera Tonyja Blaira in vodjo ruske diplomacije Igorja Ivanova. Administracija se pogovarja tudi z državami, ki so na t.i. ameriški črni listi, med njimi s Kubo, Iranom in Sudanom. Po besedah tiskovnega predstavnika State Departmenta Richarda Boucherja je ameriški predstavnik obiskal kubansko diplomatsko misijo v Washingtonu in zaprosil za informacije o terorističnih napadih, ki jih je Havana ostro obsodila. Državni sekretar Colin Powell pa je poklical sudanskega zunanjega ministra Osmana Ismaila Mustafo, od katerega je dobil izraz pripravljenosti za boj proti terorizmu. Med državami, ki so na črnem seznamu, in s katerimi ni bilo pogovorov, pa so Irak, Libija in Severna Koreja.
Talibani odločajo
Več kot tisoč afganistanskih verskih voditeljev je v Kabulu začelo razpravo o morebitni izročitvi Osame bin Ladna, glavnega osumljenca za teroristične napade na ZDA, je poročala zasebna afganistanska tiskovna agencija AIP v Pešavarju. Po prvotnih napovedih naj bi se srečanje začelo že včeraj, vendar so ga preložili. Varnostni svet ZN je pred tem talibane v torek znova pozval, naj izročijo domnevnega terorističnega voditelja Osamo bin Ladna.
Talibanskim verskim voditeljem naj bi prvi spregovoril njihov vodja mula Mohamed Omar. Ta je ZDA pozval k potrpežljivosti in popolni preiskavi napadov. Po mnenju mula Omarja so zahteve za izročitev bin Ladna pretveza za uničenje talibanov.Hkrati je pozval ZDA naj morebitne dokaze o krivdi Osame bin Ladna za teroristične napade na WTC in Pentagon izročijo afganistanskemu vrhovnemu sodišču oz. verskim dostojanstveniku v treh islamskih državah.
Preiskava v ZDA pa se nadaljuje
Ameriški preiskovalci terorističnih napadov pa so vložili prve kazenske ovadbe proti trem osebam, ki so jih zasačili z lažnimi dovoljenji za bivanje v ZDA in načrti nekaterih ameriških letališč. Preiskovalci so doslej pridržali na zaslišanju približno 75 ljudi, vsaj štiri osebe pa naj bi bile v priporu kot pomembne priče za preiskavo, ki jih ameriške oblasti lahko pridržijo, ne da bi proti njim vložile kazenske ovadbe. Ameriška administracija je napovedala tudi izvajanje nove priseljevalne politike, ki bo priseljevalnim oblastem dala na voljo dva dni ali več v izjemnih primerih, da se odločijo, ali tujec, ki je pripotoval v ZDA, morda krši priseljevalno zakonodajo. Na podlagi kršenja te zakonodaje naj bi bilo pridržanih precej ljudi, ki so jih zaslišali v povezavi z napadi na ZDA.
