Osrednji dogovori reforme kmetijske politike EU
LOČITEV SUBVENCIJ OD PROIZVODNJE je temelj celotne reforme, s katero naj bi evropsko kmetijstvo postalo bolj tržno usmerjeno in konkurenčno. Povezava med subvencijami in proizvodnjo se bo ohranila le v manjšem delu, saj naj bi to zagotavljalo, da se kmetje ne bodo odločali za opuščanje proizvodnje. Do tega bi lahko prišlo, ker je pogoj za prejemanje plačil le ohranitev zemljišč v dobrih kmetovalnih in okoljskih pogojih, ne pa tudi nujnost obdelave.
Načeloma naj bi na proizvodnjo ostalo vezanih 25 odstotkov subvencij, pri tem pa naj bi imele države več možnosti: lahko se odpovejo tudi temu in sprejmejo v celoti nevezana plačila, lahko pa ohranijo posamezne segmente sedanjega sistema, npr. plačilo za krave dojilje v celoti, premijo v celoti ali le deloma.
IZVAJANJE REFORME se bo v tem delu načeloma začelo leta 2005, najkasneje pa leta 2007. Podpora bo kmetom načeloma izplačana z enim samim enotnim plačilom, in sicer na podlagi referenčnega obdobja 2000-2002.
ZNIŽANJE NEPOSREDNIH PLAČIL ALI T. I. MODULACIJA je drugi temeljni ukrep reforme, ki pa bo veljal za velike kmetije, ki prejemajo več kot 50.000 evrov podpore, medtem ko majhnih kmetij, ki prejemajo do 5000 evrov podpore in jih je v EU večina, znižanje ne bo prizadelo.
Modulacija se bo začela v letu 2005 s triodstotnim znižanjem, v letu 2006 se bo nadaljevala s štiriodstotnim, v obdobju od leta 2007 do leta 2013 pa bo znižanje po petodostno. Prav tako so potrdili poseben sistem zagotavljanja finančne discipline, katerega cilj je preprečiti, da bi EU v obdobju do leta 2013 presegla kmetijski proračun - porabo za to obdobje je namreč omejila že lani, na oktobrskem vrhu v Bruslju.
Z znižanjem neposrednih plačil pridobljena sredstva bo EU usmerila v RAZVOJ PODEŽELJA, ki naj bi postopoma postal os osrednjih prioritet evropskega kmetijstva. Da bodo lahko prešli na ta sistem, bodo kmetje v obodbju od leta 2005 do 2010 upravičeni tudi do dodatne podpore prehodnega značaja. Po okvirnih ocenah naj bi EU z modulacijo do izteka sedanje finančne perspektive konec leta 2006 zbrala približno 1,2 milijarde evrov, od katerih bo 80 odstotkov ostalo v posameznih članicah, za razdelitev enega odstotka bodo pristojne države same, ostalo pa se bo razdelilo po načelu solidarnosti.
ZNIŽANJE INTERVENCIJSKIH CEN bo nižje od prvotnih predlogov. Znižali jih bodo pri mlečnih izdelkih - pri maslu za 25 odstotkov v štirih letih, za mleko v prahu pa za 15 odstotkov v treh letih. Potrdili so tudi posege v sektorjih riž, oreški, škrob in žito, vendar pa se za poseg v intervencijske cene za poljščine niso dogovorili.
DRŽAVE PRISTOPNICE so se sklepnih pogajanj o reformi, ki so se vlekla cel junij, udeležile kot opazovalke, pri čemer pravice do soodločanja niso imele, so pa lahko predstavile svoja stališča. Skladno z dogovorom kmetijskim ministrov EU bo Evropska komisija predloge za razširitev reforme na novinke podala "pravočasno".
Dogovor o reformi je bil nujen tudi zaradi oblikovanja izhodišč za POGAJANJA O LIBERALIZACIJI SVETOVNE TRGOVINE v okviru Svetovne trgovinske organizacije (WTO). Odločilni ministrski krog pogajanj bo septembra v mehiškem mestu Cancun, EU pa bo v Mehiko lahko odpotovala z izhodišči, s katerimi bo terjala popuščanje drugih strani, še posebej ZDA. Ob morebitni neenotnosti bi bila EU v precej šibkejši poziciji, utegnilo bi se tudi zgoditi, da bi ji do neke mere reforme kmetijske politike narekovala pogajanja v Cancunu.
