Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Emmanuel Macron bosta na gradu Meseberg severno od Berlina v okviru skupnega zasedanja obeh vlad razpravljala o reformah v Evropski uniji in o skupnem pristopu v reševanju migrantske krize. Sestala se bosta tudi s predsednikom Evropske komisije Jean-Claude Junckerjem.
Stališča Nemčije in Francije se precej razlikujejo
Nemška in francoska vlada bosta razpravljali o štirih glavnih projektih: ekonomski in monetarni uniji, okrepitvi zunanje in obrambne politike, skupni azilni politiki in raziskovalnem sodelovanju. Vladi bosta skupne predloge predstavili tudi Junckerju. Iz Evropske komisije so sicer v ponedeljek sporočili, da Juncker pripravlja teren za evropske odločitve glede migracijske politike, saj je to po njihovi oceni edini način za rešitev sporov.
Macron je septembra lani predstavil svojo vizijo o prenovi EU, Merklova pa mu je odgovorila šele v začetku meseca. Za junijski vrh EU sta voditelja napovedala skupen predlog reform, a stališča držav se precej razlikujejo. Francija se zavzema za več integracije, za evrski proračun in finančnega ministra, čemur v Berlinu niso naklonjeni.
Notranji minister Merklovi postavil ultimat, zato se ji mudi z evropsko azilno politiko
Pomembnejša tema bo tudi evropska azilna politika, za katero se močno zavzema Merklova. Nemški notranji minister Horst Seehofer ji je namreč postavil ultimat, da namerava začeti zavračati migrante na meji, ki so že registrirani v eni od drugih članic EU, če Merklovi do konca meseca ne uspe najti evropske rešitve. To naj bi domnevno naredila z dvostranskimi dogovori na vrhu EU.
1. julija, po dvodnevnem vrhu EU-ja, se bo tako Merklova srečala z vodstvom stranke CDU in razpravljala o nadaljnjih korakih. Merklova vztraja, da imata stranki CDU in CSU isti cilj - boljšo kontrolo priseljevanja, a da je to lahko rešljivo le na ravni EU, poroča CNN.
Merklova: Sem pod velikim pritiskom
Merklova se zaveda težavnosti naloge: "Sem pod velikim pritiskom. Tisti, ki poznajo Evropo vedo, da naloga ni lahka."
"Če si politiki držav pošiljajo čestitke ob izvolitvi, če si izrekajo sožalja ob tragičnih dogodkih v državah, pričakujemo, da se bodo medsebojno opozarjali tudi na nečloveško ravnanje," so zapisali v pozivu predsedniku republike Pahorju, premierju Cerarju in predsedniku DZ Brglezu.
Seehoferjev "veliki migracijski načrt", ki ga je Merklova prejšnji teden zavrnila, je predvideval zavrnitev vseh prosilcev, ki prihajajo brez dokumentov, ki so jim že zavrnili prošnjo za azil v Nemčiji ali so bili registrirani v kateri drugi državi EU. Vsi ti predlogi po mnenju človekoljubnih organizacij nasprotujejo mednarodnim dogovorom.
Seehofer je sicer dolgoletni kritik migracijske politike kanclerke Merklove, še posebej odprtja mej leta 2015 v veliki begunski krizi. Kritiki njegove zadnje manevre razlagajo v luči pridobivanja in ohranjanja desnih volivcev pred oktobrskimi volitvami na Bavarskem. Na zadnjih volitvah je stranka CSU namreč na račun skrajno desne stranke AfD izgubila tisoče glasov.
Seehofer bo urad za migracije in begunce preselil pod svoje okrilje
Notranji minister Seehofer je sicer presenetil tudi z napovedjo, da bo Urad za migracije in begunce preselil (Bamf) pod svoje okrilje na notranje ministrstvo, potem ko so ga zadnja tri leta neposredno vodili in nadzorovali iz kanclerske pisarne, piše nemški Focus.
Seehofer trdi, da je treba Bamf korenito reorganizirati, zato ima pripravljenih še več sprememb, od imena novega vodje Bamfa do odpuščanj zaposlenih za določen čas, ki naj bi jih bilo kar 3000.
Človekoljubna organizacija Care je medtem pozvala k ustrezni opremi in političnem nadzoru Bamfa, da bo lahko »skrbno in hitro deloval v okviru zakonskih določb«. Dodali so še, da urad odloča o usodi ljudi, zato ne sme postati predmet političnih igric.
Po 13 letih konec dobe Angele Merkel?
Merklovi, ki kanclerski položaj največjega evropskega gospodarstva zaseda že od leta 2005, se zaradi napetosti v zadnjem času lahko tudi zamaje stolček, vse pa bo odvisno od razvoja dogodkov v prihodnjih tednih. Če se razkol zaradi migracij poveča in Merklova iz vlade odslovi Seehoferja, bi to lahko razdrlo tudi unijo med CDU in CSU. To lahko vodi tudi do nezaupnice kanclerki in koncu njene dobe na čelu Nemčije.
Če se CSU odloči zapustiti koalicijo, bi vladajoči koaliciji ostalo le 353 glasov, torej eden manj od večine, kar lahko privede tudi do padca vlade.
Nielsenova vztraja, da je treba spremeniti zakon, čeprav ga ni
Še vedno pa ostaja napeto tudi na drugi strani Atlantika, kjer se vrstijo kritike na račun vladne politike odvzemanja otrok azilantom. Ameriški predsednik Donald Trump je na kritike odgovoril tako kot po navadi, kljubovalno, in zagotovil, da se bo politika nadaljevala, ker ne bo, dokler je na oblasti, dovolil, da bi ZDA postale taborišče za begunce in azilante. Obenem še naprej vztraja, da so za njegovo politiko krivi demokrati, čeprav imajo v kongresu večino njegovi republikanci, noben zakon pa zveznim agentom ne nalaga, da staršem odvzemajo otroke.
Ministrica Kirstjen Nielsen vztraja, da je treba spremeniti zakon, ki ga ni, in da ne delajo nič drugega kot uveljavljajo zakonodajo, česar prejšnje vlade niso. Ameriške televizije so bile medtem v ponedeljek polne podob zaprtih otrok, tudi v kletkah zasilnih skladišč, ki jih je objavilo ministrstvo za domovinsko varnost, in tonskih posnetkov majhnih otrok, ki jočejo za mamo.
Voditeljica demokratov v predstavniškem domu Nancy Pelosi je po obisku centra za pridržanje migrantov v San Diegu pozvala Trumpa, naj preneha nečloveško in barbarsko politiko, Nielsenovo pa po novinarski konferenci v Beli hiši k odstopu.
Microsoft pozval vlado, naj spremeni politiko, in kongres k sprejetju ustreznega zakona
Oglašati so se začela tudi podjetja. Microsoft je položaj obsodil in pozval Trumpovo vlado, naj spremeni politiko, kongres pa naj sprejme ustrezno zakonodajo, da se to ne bo več dogajalo.
Republikanski senator iz Teksasa Ted Cruz je napovedal predlog zakona, ki bo preprečil ločevanje družin, in sporočil, da so vsi Američani upravičeno zgroženi nad tem, kar vidijo. Med drugim gre za podobe, kako vlečejo otroke stran od mater in očetov. "To se mora takoj prenehati," je dejal Cruz, do zdaj trden zaveznik Trumpa v senatu.
Trump in njegov pravosodni minister Jeff Sessions ter Nielsenova so se za novo politiko odločili zaradi naraščanja pritoka nezakonitih priseljencev v ZDA. Samo maja so pri tem ujeli 52.000 ljudi.
Večina Američanov nasprotuje Trumpovi migracijski politiki
Anketa univerze Quinnipiac ugotavlja, da kar 66 odstotkov Američanov nasprotuje politiki ločevanja otrok migrantov od staršev. Tej politiki nasprotuje 91 odstotkov demokratov in le 35 odstotkov republikancev. Kar 55 odstotkov republikancev podpira odvzemanje otrok staršem.
Anketa tudi ugotavlja, da 50 odstotkov Američanov meni, da je Trump preoster do nezakonitih priseljencev, 33 odstotkov jih meni, da vodi ustrezno politiko, 13 odstotkov pa, da bi moral biti še bolj oster. Kar 79 odstotkov Američanov meni, da bi morali nezakoniti priseljenci, ki so jih v ZDA mladoletne pripeljali njihovi starši, ostati v ZDA in dobiti državljanstvo. Temu nasprotuje 15 odstotkov Američanov.
KOMENTARJI (110)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.