Tujina

Aspergerju, pionirju na področju raziskovanja avtizma, očitajo sodelovanje z nacisti

Dunaj, 20. 04. 2018 11.16 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min

Zgodovinar Herwig Czech z dunajske medicinske univerze je v znanstveni reviji objavil svoje ugotovitve o vpletenosti Hansa Aspergerja, pionirja na področju otroške psihiatrije, v nacistični režim in program evtanazije, v katerem je med drugo svetovno vojno bilo usmrčenih okoli 300.000 ljudi.

Herwig Czech je v osmih letih raziskovanja Aspergerjevega dela, tudi medicinskih dnevnikov, ki jih je beležil o svojih pacientih, odkril, da je bil znani zdravnik vpleten v nacistični program T4, poroča Guardian. Pri tem programu so nekateri nemški zdravniki bili pooblaščeni, da označijo ljudi za ’neozdravljivo bolne’ in jim s tem ’omogočijo usmiljeno smrt’. Od leta 1939, ko je Hitler implementiral program, pa do konca vojne v letu 1945 je tako tretji rajh usmrtil med 275.000 in 300.000 ljudi.

Hans Asperger, sicer pediater, je največ prispeval k razumevanju spektra avtističnih motenj, po njem pa je poimenovan Aspergerjev sindrom. Ljudje z Aspergerjevim sindromom imajo težave predvsem s socialno komunikacijo, interakcijo in pomanjšano fleksibilnostjo mišljenja. Pri tem sindromu obstajajo podobnosti z avtizmom, a imajo ljudje manj težav z govorjenjem in so pogosto povprečno ali nadpovprečno inteligentni.

Otroke pošiljal v smrt zaradi ’velike odgovornosti do nemške rase’

Z odkritjem nekaterih dokumentov iz državnih arhivov in preučevanjem Aspergerjevih osebnih zapiskov ter zdravstvenih kartotek, je Czech odkril, da je Asperger pogosto napotil svoje paciente v kliniko Am Spiegelgrund, kjer je med letoma 1940 in 1945 umrlo skoraj 800 otrok, mnogi med njimi kot del nacističnega programa T4. V to kliniko so pošiljali otroke, ki po kriterijih nemških zdravnikov, delujočih pod nacističnim režimom, niso bili označeni kot ’rasno čisti’ ali pa so imeli dedno, neozdravljivo bolezen.

Vzorci možganov žrtev nacističnega programa evtanazije.
Vzorci možganov žrtev nacističnega programa evtanazije. FOTO: AP

Eno izmed Czechovih odkritij je bila tudi fotografija komaj triletne Herte Schreiber, ki je imela encefalitis oziroma hudo vnetje možganskega tkiva. Asperger je o njej v kartoteko zapisal, da trpi za hudimi osebnostnimi motnjami, napadi in motorično zaostalostjo ter da mora biti hudo breme svoji materi, ki skrbi še za pet zdravih otrok. Le štiri dni po tem je bila Herta premeščena v kliniko, kjer so ji tri mesece vbrizgovali barbiturate. Več desetletij so barbiturati veljali za glavno skupino uspaval, a pri večini pacientov so povzročili pljučnico, za katero je pozneje umrla tudi Herta Schreiber dan po dopolnjenem tretjem rojstnem dnevu. Še danes se v ZDA ta snov pojavlja v mešanicah z drugimi učinkovinami v injekcijah za usmrtitev. Opomba v Hertini kartoteki je dala raziskovalcem vedeti, da je njena mater vedela in sprejela dejstvo, da bo njena hči pravzaprav usmrčena.
V kleti bolnišnice so v devetdesetih našli vzorec Hertinih možganov, pa tudi vzorce drugih žrtev nacističnega programa evtanazije. 

Czech je dejal, da ne obstajajo nobeni dokazi, da bi Asperger v kliniko namerno pošiljal paciente, ki jih je sam diagnosticiral kot ’avtiste s psihopatsko motnjo’, torej paciente z Aspergerjevim sindromom. Prav tako pa ne obstajajo dokazi, da bi do njih izkazal kakršnokoli naklonjenost, s čimer se je pozneje hvalil. Czech poudarja, da je namreč prav Asperger skoval izraz ’pedagoški optimizem’, češ, da se nekatere da (o)zdraviti, sam pa ga ni izkazoval.

Njegova obrazložitev tega, da je neozdravljivo bolne in tiste z dednimi boleznimi pošiljal v kliniko Spiegelgrund, je bila ’velika odgovornost do nemške rase’.

Asperger je zaradi sodelovanja z nacisti in delovanja v skladu z njihovo ideologijo napredoval veliko hitreje od drugih zdravniških kolegov.

V svojem znanstvenem članku je bil Czech zelo kritičen tudi do anglo-ameriških avtorjev, ki so povzdigovali Aspergerja in njegove dosežke. Izpostavil je Uto Frith, eno izmed vodilnih strokovnjakinj na področju avtizma v Veliki Britaniji, ki je v svoji knjigi Asperger in njegov sindrom zdravnika označila kot tistega, ki je branil svoje paciente pred nacističnim režimom.

Zgodovinar Czech je v članku zapisal, da se zaveda, kako boleče bodo morda te ugotovitve za ljudi z Aspergerjevim sindromom in njihove družine, a da jih je bil preprosto dolžan razkriti. "Ne obstajajo dokazi, da bi bili njegovi prispevki raziskavam o avtizmu kakorkoli omadeževani zaradi njegove problematične vloge v času nacionalsocializma. Zato odstranitev njegovega imena iz medicinskih leksikonov ne bi bila koristna. Naj bo to priložnost za pogled v preteklost, iz katerega se bomo nekaj naučili," je zaključil Czech.

  • image 4
  • image 5
  • image 6
  • image 1
  • image 2
  • image 3