Dimitrij Rupel je v govoru v Helsinkih opozoril, da proces oblikovanja svobodne Evrope blaginje še ni končan. Ob tem je opozoril, da je mir na Balkanu še vedno krhek, medtem ko se v delih Evrope reforme izvajajo šele nekaj let. Zato je pomembno, da OVSE ostane dejaven v JV in Južni Evropi, na Kavkazu in v Srednji Aziji, je poudaril Rupel, ki se je dotaknil tudi boja proti terorizmu.
V Helsinkih so ob obletnici priredili seminar s temo Prihodnost evropske in globalne varnosti. Poleg Rupla sta na njem med drugim nastopila finska predsednica Tarja Halonen in finski zunanji minister Erkki Toumioja.
Ob robu seminarja se je Rupel sestal tudi s finskim kolegom, s katerim se je pogovarjal o aktualnih vprašanjih znotraj EU. Pri vprašanju nove finančne perspektive EU za obdobje 2007-2013 sta ministra poudarila pomen vlaganj v znanost, tehnologijo in razvoj, ki zagotavlja konkurenčnost evropskega gospodarstva. Ministra sta izpostavila tudi pomen nadaljevanja širitve EU.
Kaj je Helsinški proces?
Helsinški proces, za katerega je v času popuščanja napetosti med hladno vojno in povečanju stikov med Zahodom in Vzhodom dala predlog Sovjetska zveza, se je začel z odprtjem Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi (KVSE) v Helsinkih 3. julija 1973. V prvi fazi procesa je 35 zunanjih ministrov iz vseh evropskih držav (razen Albanije), ZDA in Kanade predstavilo stališča svojih vlad glede varnosti in sodelovanja v Evropi ter nadaljnjega delovanja konference.
Na srečanju od 30. julija do 1. avgusta 1975 je nato 35 predsednikov držav oziroma vlad v Helsinkih podpisalo Helsinško sklepno listino. Z njenim podpisom so se države dogovorile za nadaljevanje s konferenco začetega multilateralnega procesa.
Helsinška sklepna listina potrjuje deset načel miroljubnega sožitja, s katerimi so bili vzpostavljeni temeljni standardi o odnosih med državami ter standardi ravnanja držav do svojih državljanov. Vzpostavljene so bile tudi tri dimenzije sodelovanja: zaščita in promocija človekovih pravic in temeljnih svoboščin, sodelovanje na gospodarskem in okoljevarstvenem področju ter politično-vojaška vprašanja.