Oxfam: Hrane je dovolj, lačnih bo pa še več

Naraščajoče cene hrane že predstavljajo težave za nekatere države, ki zaradi visokih cen ne uspejo nabaviti zadostnih količin za svoje potrebe, organizacija Oxfam pa opozarja, da je potrebna reforma globalnega sistema hrane. Do leta 2030 bo povprečna cena pridelkov narasla za od 120 do 180 odstotkov, napoveduje človekoljubna organizacija. Polovico povišanja cen bodo povzročile podnebne spremembe, predvideva Oxfam in poziva svetovne voditelje, naj izboljšajo regulacijo trga hrane in povečajo denarna sredstva za boj proti podnebnim spremembam.

"Prehrambeni sistem je potreben reform, če želimo preseči naraščajoče izzive podnebnih sprememb, zaradi katerih naraščajo cene hrane, je vse manj obdelovalnih površin, vode in energije," je povedala Barbara Stocking, izvršna direktorica organizacije.

Oxfam zato poziva države, da se dogovorijo o novih pravilih na trgih hrane, s katerimi bi zagotovili, da revni narodi ne bodo ostali lačni. Zato menijo, da morajo svetovni voditelji povečati transparentnost na trgu dobrin, povečati rezerve hrane, prenehati promovirati uporabo biogoriv in investirati v manjše farme. "Stopamo proti kriznemu obdobju, ki se mu je mogoče izogniti," je dejala Stockingova. "Eden izmed sedmih svetovnih prebivalcev je vsak dan lačen, kljub dejstvu, da je hrane dovolj, da bi bili vsi siti," še dodaja.

Oxfam je v svojem poročilu še zapisal, da so razlog za lakoto poleg sesutega prehrambenega sistema tudi debelost in prekomerno razsipavanje. "Predvsem je moč tista, ki določa, kdo bo jedel in kdo ne," so zapisali in dodali, da je trenutno sistem naravnan tako, da prinaša dobičke le majhni peščici. Pri tem omenjajo subvencije za velike kmetijske pridelovalce in močne investitorje, ki se z dobrinami igrajo, kot da bi bili v igralnici.

Svetovne cene hrane so se glede na izsledke Organizacije za hrano in kmetijstvo (FAO) od leta 1990 že več kot podvojile, Oxfam pa predvideva, da se bo trend v prihodnjih 20 letih nadaljeval s še večjo intenzivnostjo. V poročilu z naslovom Vzgojimo boljšo prihodnost so zapisali, da bo leta 2050 na svetu devet milijard ljudi, rast kmetijskih pridelkov pa se je od leta 1990 skoraj prepolovila.

Najrevnejši ljudje na svetu glede ne izsledke Oxfama porabijo najmanj 80 odstotkov svojih dohodkov za prehrano. Tako na primer Filipinci proporcionalno za hrano porabijo štirikrat več kot pa Britanci, s porastom cen hrane pa bo še večji del ljudi pahnjen v lakoto.

Za Indijce je cena mleka 11,5 evra

Poročilo izpostavlja štiri kritične države, ki že s težavo nahranijo svoje državljane. Tako naj bi bila ogrožena Gvatemala, kjer je že zaradi prenizkih državnih vlaganj v manjše kmetije ogroženih 865.000 ljudi. V Indiji ljudje za hrano porabijo več kot dvakrat višji delež dohodka kot Britanci. Za Indijce znaša cena litra mleka preračunano na britanske dohodke kar 11,5 evra, cena kilograma riža pa slabih 7 evrov.

V Azerbajdžanu so lani zaradi slabih vremenskih pogojev pridelali za tretjino manj pšenice, zaradi česar je morala država žita uvažati iz Rusije in Kazahstana. Tako so bile cene hrane decembra lani za 20 odstotkov višje kot pa decembra 2009. V Vzhodni Afriki zaradi kroničnega pomanjkanja hrane, ki je posledica suše, trpi kar osem milijonov ljudi, najbolj pa so prizadeti otroci in ženske.

Decembra bo v Južnoafriški republiki potekal vrh ZN o podnebnih spremembah. Oxfam svetovne voditelje poziva, naj odprejo globalni podnebni sklad, s katerim bi zaščitili ljudi pred podnebnimi vplivi in se bolje pripravili za gojenje hrane, ki jo potrebujejo.

Tudi Svetovna banka je že aprila posvarila pred naraščajočimi cenami hrane, pri tem pa navedla, da so se cene hrane v enem letu dvignile za 36 odstotkov.