Voditelji, ki so v New Yorku razpravljali o reformah svetovne organizacije, so se razšli brez dogovora o konkretnejših spremembah. Nemčija, Brazilija, Indija in Japonska pa so napovedale, da si bodo še naprej prizadevale za pridobitev stalnih sedežev v Varnostnem svetu in s tem za neposreden vpliv na dogajanje v mednarodni skupnosti.
Voditelji, ki so se pogovarjali o napredku pri
uresničevanju zavez iz Deklaracije tisočletja, so na zasedanju potrdili dokument o
najkorenitejši reformi ZN doslej, ki pa mne predvideva večjih posegov v strukturo organizacije.
Reformni dokument, ki ga je
59. Generalna skupščina ZN potrdila v torek zvečer, po eni strani
vsebuje nekaj konkretnih predlogov, obenem pa je pri vprašanjih, kjer
ni bilo mogoče doseči dogovora, besedilo precej splošno. Generalni
sekretar ZN Kofi Anan, ki je verjetno najbolj razočaran zaradi nepopolnega uspeha reform, je sicer dejal, da je bil narejen dober uvodni korak.
Zadnji dan vrhunskega zasedanja ZN, ki se ga je udeležilo rekordno število svetovnih voditeljev, je sicer bil v središču pozornosti boj proti terorizmu, pogovarjali pa so se tudi o iranskem jedrskem programu in bližjevzhodni krizi.
Drnovšek: Ponavlja se stara zgodba
Na vrhu ZN je sodeloval tudi slovenski predsednik Janez Drnovšek. V svojem četrtkovem govoru je ocenil, da v reformni deklaraciji, ki je prestala težavna pogajanja, ni bistvenega napredka. Na srečanju s slovenskimi dopisniki v ZDA je Drnovšek deloval zelo realistično, čeprav ni še povsem izgubil upanja, da lahko svet doseže potrebne bistvene spremembe tudi brez velikih katastrof.
Slovenski predsednik je glede reformnega dokumenta, ki je pomanjkljiv v nekaterih bistvenih poglavjih, kot so človekove pravice in reforme upravljanja ZN, obenem pa napreden glede koncepta odgovornosti sveta za zaščito civilistov tudi za državnimi mejami suverenih držav, dejal, da bi lahko vseboval bistveno več. "Ponavlja se stara zgodba, ko se nekaj mesecev premetavajo besede v deklaraciji in potekajo velike borbe okoli vsega skupaj, na koncu pa se pri usklajevanju vse razvodeni. Običajno se zgodi, da dan po sprejetju deklaracije vsi več ali manj pozabijo nanjo. Bojim se, da se ponavlja stara zgodba," je ocenil Drnovšek.
Slovenski predsednik je dejal, da si ne ustvarja iluzij, da bo do preboja monotonosti in inercije držav članic ZN prišlo čez noč, hkrati pa se boji, da bo potrebna še kakšna naravna in človeška katastrofa, da se bo svet končno zbudil. Še posebej so zaspane vladne in meddržavne ustanove. "Lepo bi bilo, če bi do preboja prišli tudi brez tega. Pritisk sicer prihaja bolj s strani civilne družbe in nevladnih organizacij. Ljudje se sami zavedajo, da je potrebno nekaj spremeniti. Na žalost je bilo doslej vedno tako, da so bile potrebne velike katastrofe in krize, da se je kaj bistvenega spremenilo. Kljub temu upam, da se bo dalo kaj spremeniti tudi brez tega. Potreben bo pritisk s strani državljanov in navsezadnje medijev, ker se politika odziva na medije, kakor tudi javnost," je dejal Drnovšek.
Bo Ananov naslednik prišel iz Azije?
Na vprašanje o možnosti, da bi Slovenija predlagala svojega kandidata za generalnega sekretarja ZN, ki bo nasledil Kofija Anana, je Drnovšek dejal, da so zadeve zaenkrat odprte, vendar pa ocenil, da bo naslednji generalni sekretar najverjetneje prišel iz Azije. "Tudi sam sem se v sredo sestal s trenutno najbolj resnim kandidatom, podpredsednikom tajske vlade Surakiartom Sathirathaijem in menim, da je soliden kandidat," je dejal Drnovšek. V Sloveniji se je govorilo, da bi lahko v okviru vzhodnoevropske skupine predlagali nekdanjega pomočnika generalnega sekretarja ZN za politične zadeve Danila Tuerka, ki je poleti odstopil iz načelnih razlogov, ker ni dobil pričakovanega povišanja v podsekretarja za politične zadeve.
ZDA bi lahko storile več
Na vprašanje o oceni nastopa ameriškega predsednika Georgea Busha, je Drnovšek menil, da je pokazal nekaj ameriških prizadevanj, vendar misli, da lahko ZDA storijo veliko več pri odpravljanju največjih svetovnih problemov. "Od revščine do podnebnih sprememb, kjer se mi zdi, da nekako gledajo stran od tega, kar se dogaja in kar jim govori znanost," je dejal Drnovšek, ki meni, da bi se s premikanjem stvari na bolje izničila tudi baza za teroriste, ki so velikokrat povsem iracionalni, vendar naletijo na določeno mero podpore.
Zaenkrat pa kredibilnosti, da bodo stvari res šle na bolje še ni. "Delajo se lepotni popravki in manjši koraki, da se potolaži vest. Navsezadnje bomo tudi v Sloveniji morali storiti več, saj je tistih 0,1 odstotka BDP za razvojno pomoč bistveno premalo, čeprav je razumljivo, da v prvi fazi našega razvoja to ni bila ena od prioritet. Sedaj so se stvari tako normalizirale, da bi morali tudi na tem področju več narediti. Seveda pa lahko veliko več naredijo skupaj ZDA in EU, predvsem pri kmetijski politiki," je dejal Drnovšek.
"Bush je dejal, da bodo ZDA črtale subvencije in carine, če bodo to storili tudi drugi, kar je sicer lepo, vendar pa je v ozadju najbrž pričakovanje, da EU tega ne bo sposobna storiti in potem tega ne bo potrebno niti ZDA. Bolje bi bilo, če bi ZDA to kar storile in izvedle pritisk na ostale, kar bi bilo veliko bolj resno in verodostojno. Vendar pa je tudi ta zaveza koristna in bi jo bilo potrebno uporabiti tudi v EU," je povedal Drnovšek.
Obstoj ZN nujno potreben
Na vprašanje o smiselnosti obstoja ZN glede na vse neuspehe pa je Drnovšek odgovoril, da so ZN vsekakor nujno potrebni. Nastali so v času po drugi svetovni vojni, ko so bili ljudje pripravljeni storiti več in odstopiti od svojih posamičnih interesov. Čeprav pa ti kasneje spet začnejo prevladovati in se nuja, da je potrebno nekaj storiti spet razvodeni.
"Nisem presenečen na primer, da ni prišlo do dogovora o reformi Varnostnega sveta, čeprav bi bila nujna. VS bi moral bolj odražati večino človeštva, ampak očitno je, da tiste, ki imajo večjo moč spremembe ne zanimajo," je dejal Drnovšek, ki je prepričan, da bi lahko EU svet veliko hitreje potegnila svet naprej, če bi sprejela nekatere potrebne ukrepe glede kmetijske politike in nove finančne perspektive.
