Bill Clinton generalnemu sekretarju ne bo mogel dosti pomagati, ker ima glavno besedo pri plačilu dolga kongres. Le-ta pa že dalj časa zavira izplačilo zapadlih obveznosti, kar ogroža normalno delovanje svetovne organizacije. S plačili prav tako zamujajo druge članice OZN, vendar njihova nedisciplina nima tako poraznega vpliva na proračun OZN. V letu 1997 je do 31. januarja tekoči dolg poravnalo 29 držav članic, med njimi je bila tudi Slovenija. Letos je do 31. januarja obveznosti v celoti plačalo le 24 držav, Slovenije ni bilo med njimi. Finančni strokovnjaki OZN trdijo, da kljub finančni nedisciplini, ki je povečini posledica objektivnih vzrokov, kot je datum sprejema proračuna v posamezni državi, nekako krpajo luknjo. Operacije OZN potekajo nemoteno in tudi plače še redno izplačujejo, vendar na račun povečanja dolga OZN, ki se zaradi neporavnavanja zapadlih obveznosti držav na čelu z ZDA vse bolj povečuje. Za nekaj časa je OZN nepričakovano izvlekla Rusija, ki je plačala 65 milijonov dolarjev zapadlih obveznosti, ruski predsednik Boris Jelcin pa trdi, da namerava v prihodnjih letih plačati vse.
Reformnim prizadevanjem gre zasluga za zmanjšanje proračuna OZN za leto 1998, ki se je z 2,6 milijarde dolarjev v letu 1997 zmanjšal na 2,532 milijarde. Ameriškemu kongresu po vsem sodeč to še ni dovolj, saj pogojujejo izplačilo zapadlih obveznosti z znižanjem stroškov delovanja OZN. Američani letos do februarja še niso plačali nič iz naslova tekočih obveznosti. Ker so glede na družbeni bruto proizvod država, ki plača največ, to seveda povzroči težave, ki so v primeru manjših članic zanemarljive.
