Pahor večerjal z Obamo

Slovenski premier Borut Pahor je na delovni večerji enajstih voditeljev iz Srednje in Vzhodne Evrope z ameriškim predsednikom Barackom Obamo v Pragi v nagovoru, ta je bil tako kot celotno srečanje osredotočen na varnostna vprašanja, med drugim opozoril na razmere v BiH, ZDA pa se je zahvalil za njihovo podporo procesu z Brda.

Kot je slovenskim novinarjem v Pragi po večerji v ameriški rezidenci razkril Pahor, se je v svojem nagovoru na večerji Obami zahvalil za njegovo podporo procesu z Brda, ki predstavlja pomemben neformalni okvir za krepitev zaupanja med voditelji na Zahodnem Balkanu.

Ob tem je slovenski premier zbrane posebej opozoril na BiH in jim predstavil dileme, ki se pojavljajo pri reševanju vprašanja prihodnosti te države. "Vsekakor je treba ljudem (v BiH) zagotoviti perspektivo in blaginjo in ne samo miru," je svoje sporočilo na večerji v izjavi za novinarje povzel Pahor.

Pahor zadovoljen s podpisom pogodbe

Sicer pa je slovenski premier v nagovoru spomnil tudi na današnji podpis nove pogodbe o zmanjšanju strateškega jedrskega orožja med ZDA in Rusijo. Izrazil je zadovoljstvo ob podpisu, "saj daje signal svetu, da je mogoče zelo občutljiva vprašanja reševati po mirni poti in da je mogoče z neko vero in upanjem zreti v prihodnost".

Tretja tema Pahorjevega nagovora pa je bil Afganistan, glede katerega je opozoril, da povečevanje števila tujih vojakov v tej državi samo po sebi še ni zadostna strategija in ne bo rešila problema, pa tudi za javnost je vse manj prepričljiva.

Pogovori na večerji ostajajo skrivnost

Pahor je sicer na pogovoru z novinarji pojasnil, da tega, kar so na večerji govorili ostali udeleženci, ne sme razkriti, saj to narekujejo pravila tovrstnih srečanj. Govori lahko le o tem, kar je povedal sam.

Skrivnosten je bil tudi glede morebitnih dvostranskih pogovorov z udeleženci ob robu večerje - dejal je le, da je "opravil nekaj pogovorov, ki so bili koristni za nas", tudi s hrvaško premierko Jadranko Kosor.

Na večerjo, ki je trajala približno dve uri, so bili poleg Pahorja sicer povabljeni še voditelji iz Češke, Poljske, Slovaške, Madžarske, Bolgarije, Romunije, Litve, Latvije, Estonije in Hrvaške. Gre za države Srednje in Vzhodne Evrope, kjer so v preteklosti vladali komunističnimi režimi, danes pa so zaveznice ZDA tudi v okviru zveze Nato.

Obama naj bi sicer glede na poprejšnje napovedi na današnjem srečanju sogovornikom predvsem zagotovil, da ostaja zavezanost ZDA partnerstvu z zaveznicami v Srednji in Vzhodni Evropi nedotaknjena, in tako pomiril zaskrbljenost, ki se pri nekaterih v regiji krepi ob očitnem zbliževanju ZDA in Rusije v zadnjem času.