Predsednik republike Borut Pahor je danes skupaj s predsednikoma Hrvaške in Rusije, Ivom Josipovićem in Vladimirjem Putinom, postal zaščitnik (protektor) Evropske akademije znanosti in umetnosti. Ugledno priznanje so mu podelili na slovesnosti na akademiji v Salzburgu. Putin se slovesnosti ni udeležil osebno, priznanje je v njegovem imenu prevzel ruski veleposlanik v Avstriji.

Pahor se je v zahvalnem govoru zahvalil predsedniku Evropske akademije znanosti in umetnosti Felixu Ungerju in senatu akademije, da so ga izbrali za zaščitnika, in povedal, da imenovanje sprejema z veseljem, spoštovanjem in odgovornostjo.
Obljubil pa je tudi, da bo v okviru pristojnosti ščitil akademijo. Predsednik je poudaril, da s tem, ko akademija promovira znanje, sodelovanje in strpnost preko vseh meja, izpolnjuje svoj glavni moto "Sciencia Omnibus Serviat", kar v prevodu pomeni, da znanost služi vsem.
Srečanje Pahor Josipović
Ob robu podelitve se bosta srečala Pahor in Josipović. To bo njuno prvo srečanje, odkar je bil Pahor decembra lani izvoljen za predsednika republike. Predsednika bosta po pričakovanjih govorila o ratifikaciji hrvaške pristopne pogodbe z EU v državnem zboru in reševanju vprašanja nekdanje Ljubljanske banke.
Josipović je v petek ob prihodu v Salzburg izrazil prepričanje, da bosta hrvaška in slovenska vlada hitro dosegli dogovor glede LB. Srečanje s Pahorjem, s katerim ne bosta govorila o konkretnih temah, saj je to stvar premierjev, pa vidi kot priložnost za ustvarjanje dobrega ozračja, v katerem bi to vprašanje rešili, Hrvaška pa bi v EU vstopila 1. julija, kot je načrtovano.
Slovenija je edina članica EU, ki še ni začela postopka ratifikacije hrvaške pristopne pogodbe, uradna Ljubljana pa ratifikacijo pogojuje z rešitvijo vprašanja prenesenih deviznih vlog LB.

Evropska akademija znanosti in umetnosti s sedežem v Salzburgu je bila ustanovljena leta 1990, naslov zaščitnik pa podeljuje politikom, ki podpirajo evropsko idejo in sodelovanje na stari celini.
To priznanje je doslej prejelo nekaj evropskih monarhov ter nekdanjih in sedanjih predsednikov Nemčije, Avstrije, Italije, Švice, Grčije, Slovaške in Madžarske, pa tudi nekdanji predsedniki Slovenije Milan Kučan, Janez Drnovšek in Danilo Türk.
KOMENTARJI (16)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.