Pahor: 'Ne da sovražim, da ljubim, sem na svetu.' Duda pa ostro nad Rusijo

Kot so izpostavili v predsednikovem uradu, je današnje srečanje svetovnih voditeljev v Varšavi namenjeno potrditvi skupne zavezanosti k ohranjanju miru. "Republika Slovenija dogodku pripisuje velik simbolen pomen, saj so tovrstne obeležitve opomin pred pozabo na grozote vojne in utrjujejo spravo med evropskimi narodi," so zapisali v sporočilu za javnost.

Poljski predsednik Andrzej Duda in njegov nemški kolega Frank-Walter Steinmeier sta v nagovorih poudarila pomen ohranjanja miru. Nemški predsednik je Poljake tudi prosil za odpuščanje za vse grozote, ki so bile storjene med vojno.

Slovesnosti v Varšavi so se udeležile delegacije iz več kot 40 držav. Prišlo je tudi več kot 250 visokih gostov, med njimi 20 predsednikov držav, tudi slovenski predsednik Pahor.

Sodelujoči voditelji so v potrditev skupne zavezanosti ohranjanja miru ob koncu slovesnosti pozvonili z zvoncem miru, ki so ga ob tej priložnosti prinesli iz cerkve, ki je bila v mestu Wielun porušena na dan začetka druge svetovne vojne. Po zadnjem odzvenu so začeli hkrati zvoniti zvonovi vseh varšavskih cerkva. Sledilo je polaganje venca h grobu neznanega vojaka, opisujejo v predsednikovem uradu.

Predsednik Pahor je imel ob robu slovesnosti tudi več dvostranskih srečanj. Na kratko se je srečal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, mu čestital za zmago na parlamentarnih volitvah in ga povabil na uradni obisk v Slovenijo.

Sestal se je tudi s slovaško predsednico Zuzano Čaputovo, s katero sta potrdila tradicionalno dobre in prijateljske odnose med državama, brez odprtih vprašanj in soglašala s pomembnostjo ohranjanja rednega političnega dialoga tudi v bližnji prihodnosti.

Predsednik se je v Varšavi sestal tudi z latvijskim kolegom Egilsom Levitsom, s katerim sta spregovorila o aktualnih mednarodnih vprašanjih. Soglašala sta, da Slovenija in Latvija delita mnoga sorodna stališča do zapletenih mednarodnih razmer, kot sta na primer izziva brexita in prihodnosti EU, so še sporočili iz Pahorjevega urada.

Hrvaška predsednica: Hrvati so največ doprinesli k antifašističnemu boju

Na Poljsko je prišla tudi hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović in izjavila, da so Hrvati glede na število prebivalcev največ doprinesli k antifašističnemu boju v Evropi. V tem boju je sodelovalo pol milijona Hrvatov, je poudarila.

"Tu smo, da bi izkazali čast vsem žrtvam vojne, tako na Poljskem, ki se je prva začela boriti proti nacizmu, kot v vseh ostalih državah, ki so se postavile za obrambo svobode in miru v Evropi in svetu. Hrvaški narod je glede na število prebivalcev največ doprinesel antifašističnemu boju v Evropi, v katerem je aktivno sodelovalo več od pol milijona hrvaških državljanov," je po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina izjavila Grabar-Kitarovićeva.

"Obeležujemo 80 let od začetka druge svetovne vojne, kar je zelo pomembna obletnica – za Hrvaško, Poljsko in za ves svet. Ta obletnica nas spominja, kako si je treba vseskozi in z največjo odgovornostjo prizadevati za izgradnjo in ohranjanje svetovnega miru, varnosti in stabilnosti, da se nam nikoli več ne bi bilo treba soočiti z grožnjo svetovne in vsake druge vojne," je še dodala hrvaška predsednica.

Poljski predsednik kritičen zaradi obnavljanja imperializma

Medtem je poljski predsednik Andrzej Duda kritiziral "imperialistične težnje v Evropi" in s tem kritiziral predvsem Rusijo. "Voditelje Evrope in sveta, članice Nata in Evropske unije" pa je pozval proti "popuščanju agresorjem".

"V zadnjem času vidimo celo obujanje imperialističnih teženj v Evropi, poskuse spreminjanja meja s silo, napade na druge države, zavzemanje ozemelj in zasužnjevanje prebivalcev," je dejal Duda.

Duda v svojem nagovoru sicer ni poimenoval Rusije, a je bilo jasno, na koga misli, ko je izpostavil "vojaške akcije proti Gruziji leta 2008 in Ukrajini leta 2014, ki so vodile v spremembe meja".

Poljski predsednik je tudi pozval voditelje evropskih in drugih držav, da se zoperstavijo agresorjem in naj jim ne popuščajo. "Morajo slediti sankcije, odločna dejanja, mora biti jasno, da bo vsaka vojaška agresija naletela na trden odgovor, odločen in močan," je dejal Duda. "Zatiskanje oči ni dober recept za vzdrževanje miru. Je pa to dobra pot za spodbujanje agresivnih osebnosti, da se jim da zelena luč za nove napade," je še dodal.

"Evropa mora postati samozavestnejša"

Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier se je medtem v svojem nagovoru zavzel za negovanje transatlantskega partnerstva. "Ne pozabimo, kaj nas krepi na obeh straneh Atlantika. Ohranimo, kar imamo skupnega v tem svetu hitrih sprememb in vse manj gotovosti," je dejal nemški predsednik.

Po drugi svetovni vojni je Amerika želela združeno Evropo, pravo partnerstvo in medsebojno spoštovanje. Danes pa veliko tega ni več tako samo po sebi umevnega, je še dejal Steinmeier.

"Vemo, da mora Evropa postati močnejša in bolj samozavestna. Ampak vemo tudi, da Evropa ne sme biti močna brez Amerike. Ali pa celo proti Ameriki. A tako kot Evropa tudi ZDA potrebujejo partnerje v tem svetu. Zato negujmo to partnerstvo in potrdimo, da je Zahod več kot samo geografska oznaka," je še dejal nemški predsednik.

Tudi ameriški podpredsednik Mike Pence se je zavzel za krepitev transatlantskih vezi, vendar predvsem v smislu krepitve obrambnih proračunov. Članice Nata je pozval, naj izpolnijo obljube.

Van der Bellen za mirno skupno prihodnost

Avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen pa se je zavzel za mirno skupno prihodnost, predvsem pa za skupno Evropo, ki je po njegovih besedah edinstven projekt miru.

"Ko se spominjamo katastrofe druge svetovne vojne, preganjanih in izgnanih, številnih mrtvih civilistov in vojakov in še posebej tistih, ki so se pogumno upirali ali nudili zaščito in pomoč preganjanim in ki so za to pogosto plačali z življenjem, bi morali skupaj storiti kar največ, da se zoperstavimo vojni in fašizmu in se zavzamemo za mirno prihodnost," je v izjavi za javnost sporočil Van der Bellen.

Opozoril pa je tudi, da so se nekdanji nasprotniki v vojni "naučili lekcij iz diktatur, agresivnega nacionalizma in vojne, ter se odločili za skupno Evropo, edinstven projekt miru", je še zapisal avstrijski predsednik in poudaril pomen temeljev liberalne demokracije, na katerih počiva EU.

Dogodki izpred 80 let ga tudi opominjajo, da mir, svoboda in demokracija "niso sami po sebi umevni, ampak si je treba za njih vsak dan znova prizadevati".