Politična skupina Stranke evropskih socialistov (PES) je v Bruslju za svojega kandidata za novega predsednika Evropskega parlamenta izvolila španskega poslanca Josepa Borrella. Borut Pahor, predsednik slovenskega državnega zbora, ki je bil na junijskih volitvah izvoljen za evropskega poslanca, pa je še pred glasovanjem odstopil od svoje kandidature, potem ko je ocenil, da je z njo že dosegel, kar je želel.
Med skupaj štirimi kandidati za položaj predsednika parlamenta iz vrst socialistov se je še pred glasovanjem za odstop od kandidature odločil tudi avstrijski socialistični poslanec Hannes Swoboda. PES je na tajnih volitvah izbirala med samo dvema kandidatoma, in sicer španskim poslancem Borrellom in britanskim laburistom Terryjem Wynnom. Za prvega je glasovalo 117 poslancev, za drugega pa 66.
Po ocenah opazovalcev je Borrell v volilnem dvoboju zmagal iz več razlogov. Španski socialisti so v politični skupini PES druga največja nacionalna delegacija. V prid mu je govorila tudi jasna zmaga socialistov v Španiji na obojih letošnjih volitvah, nacionalnih in evropskih. Njegovi kandidaturi ni škodilo niti dejstvo, da je bil Borrell za evropskega poslanca prvič izvoljen šele letos.
Formalni kandidat PES za položaj novega predsednika parlamenta bo imel kar precej možnosti za izvolitev. Evropski socialisti, ki so s 199 poslanci v 732-članskem parlamentu druga največja skupina in katerih članica je Pahorjeva ZLSD, so namreč z največjo poslansko skupino, Evropsko ljudsko stranko (EPP), ki ima 279 poslancev, neuradno že dosegli načelni dogovor, po katerem naj bi v prvi polovici petletnega mandata Evropski parlament vodil poslanec iz vrst PES, drugi dve leti pa predstavnik EPP.
Borrell je opozoril, da pogovori med političnimi skupinami v parlamentu še potekajo ter da bo predsednik za izvolitev potreboval večino vseh poslanskih glasov. Kandidat EPP za položaj predsendika parlamenta v drugi polovici sklica bo sicer vodja njene politične skupine, Nemec Hans Gert Pöttering.
Parlament bo novega predsednika volil na ustanovnem zasedanju od 20. do 23. julija v Strasbourgu. Takrat naj bi imenoval tudi svoje širše vodstvo in izbral predsednike svojih delovnih teles.
