'Enostranska izjava ne pomeni nič'

Hrvaški časopis Novi list je v današnji izdaji zapisal, da je slovenski premier Borut Pahor v ponedeljkovem soočenju z vodjo največje opozicijske stranke Janezom Janšo izrekel nove podrobnosti v zvezi z dogovorom o arbitražnem sporazumu s hrvaško premierko Jadranko Kosor. "Mi potrebujemo pravično rešitev mejnega spora, kar pomeni stik z odprtim morjem, vi pa potrebujete podporo Slovenije na poti v Evropsko unijo," je Pahor opisal komunikacijo s hrvaško premierko. Kot je pojasnil, je Kosorjeva pristala na trgovino – dostop do mednarodnih voda za vstop Hrvaške v Evropsko unijo in to le zato, ker je imel Zagreb na svoji poti v EU prižgano rdečo luč.

Avtor članka v Novem listu dodaja, da je Pahor te besede izrekel, ko se je znašel pod največjim pritiskom Janše in je z njimi branil lastno kožo. "Odločil se je, da namoči svojo prijateljico, in s tem slovensko javnost prepriča, da je Hrvaška za vstop v EU plačala visoko ceno," je v članku zapisal Denis Romac.

Naprej se sprašuje, kaj na to porečejo hrvaški predstavniki. "Uradno ničesar, saj polemiko o arbitražnem sporazumu v Sloveniji obravnavajo kot slovensko notranjepolitično vprašanje," piše Romac, ki dodaja, da je neimenovani vir zatrdil, da so sporazum o arbitraži pregledali ugledni strokovnjaki, pri čemer pa niso našli nobenih dokazov, da bi pri dogovarjanju šlo za trgovanje.

Novi list še dodaja, da je Pahor v soočanju z Janšo prvič omenil, da je Slovenija blokirala Hrvaško. Pred tem je namreč trdil, da je Hrvaška blokirala sama sebe s prejudiciranjem meje.

Sicer pa avtor članka povzema tudi Janševe besede. Vodja največje opozicijske stranke je namreč v pogovoru dejal, da ga pogovori med Pahorjem in Kosorjevo spominjajo na pogajanja med Edvardom Kardeljem in Vladimirjem Bakarićem leta 1947. Pri tem je po Janševih besedah Hrvaška dobila celotono Dalmacijo, vključno z otoki in celotno Istro, ki "nikoli v zgodovini ni bila njena". "Če tega takrat ne bi storili, bi morala Hrvaška danes priznati, da je leta 1947 dobila več," je še trdil Janša.

Hrvaška diplomacija zanikala pisanje časnika

Hrvaško zunanje ministrstvo je že zanikalo, da je šlo pri pogajanjih za trgovanje. Kosorjeva Pahorju ni obljubila nič, še najmanj pa teritorialni stik Slovenije z odprtim morjem, so sporočili.

"Poudarjamo, da je dogovorjen zgolj arbitražni sporazum, o njegovi vsebini pa je podrobno obveščena tudi hrvaška javnost. Po razpravi je sporazum ratificiral tudi hrvaški sabor. Nihče izmed poslancev niti izmed priznanih strokovnjakov mednarodnega prava, pa tudi izmed tistih, ki so nasprotovali arbitražnemu sporazumu, v dokumentu ni našel stališč, o katerih piše Novi list," so na zunanjem ministrstvu v Zagrebu zapisali v sporočilu za javnost.

Hrvaška diplomacija pri tem spominja, da je Kosorjeva takoj po podpisu arbitražnega sporazuma podpisala izjavo, da nobeno določilo iz arbitražnega sporazuma ne bo pomenilo, da je Hrvaška sprejela slovensko zahtevo za teritorialni stik z odprtim morjem. Pri tem dodajajo, da je bila izjava dogovorjena tudi s slovensko stranjo.

Pojasnjujejo pa tudi, da je omenjeno razvidno tudi iz besedila arbitražnega sporazuma, ki določa, da se bodo vprašanja meje na morju in na kopnem urejala izključno v skladu z mednarodnim pravom.

'Enostranska izjava ne pomeni nič'

Na njihove navedbe se je odzvalo slovenske zunanje ministrstvo, ki je v sporočilu zapisalo, da omenjena enostranska izjava Hrvaške ni del arbitražnega sporazuma. Vsaka takšna enostranska izjava je, trdijo, brez vsakršnih pravnih učinkov in v ničemer ne more spremeniti določb arbitražnega sporazuma ali vplivati na njegovo razlago.

"Arbitražni sporazum nedvoumno navaja, da mora arbitražno sodišče poleg poteka meje na kopnem in morju določiti tudi stik Slovenije z odprtim morjem in režim za uporabo ustreznih morskih območij ob uporabi mednarodnega prava, pravičnosti in načela dobrososedskih odnosov za dosego poštene in pravične odločitve, upoštevajoč vse relevantne okoliščine ter vitalne interese obeh držav,“ so zapisali in sopmnili, da je tudi slovenski DZ potrdil svojo enostransko izjavo.

Zavod 25. junij protestira

Zavod 25. junij medtem protestira zaradi, kot pišejo, objavljanja zavajajočih zemljevidov slovenskega teritorialnega morja.

"V številnih elektronskih in tiskanih medijih se je v zadnjih dneh še povečalo število objav zemljevidov, na katerih se kot slovensko teritorialno morje označuje samo morje severovzhodno od sredinske črte v Piranskem zalivu, kar je v nasprotju z uradnimi slovenskimi dokumenti. Iz uradne dokumentacije Geodetske uprave RS, ki se pojavlja tudi v slovenskih poročilih o vodnih telesih in je kot taka tudi del veljavne evropske dokumentacije, je namreč razvidno, da slovenska katastrska občina Morje obsega celoten akvatorij od Osimske meje z Italijo do točk T5 in T6 na jugu in seveda vključuje tudi celoten Piranski zaliv,“ so prepričani v zavodu in dodajajo, da "dejstvo, da je del slovenskega morja trenutno pod hrvaško okupacijo, ne opravičuje zavajajočih prikazov stanja v večini medijev“.

SDS, SLS in NSi v en glas proti sporazumu

"Arbitražni sporazum Sloveniji ne omogoča neposrednega teritorialnega izhoda na odprto morje,“ je bil na javni tribuni SDS, SLS, in NSi v Šentjurju kritičen prvak SLS Radovan Žerjav. Sporazum namreč po njegovem naroča sodnikom, naj najprej po mednarodnem pravu potegnejo mejno črto med Slovenijo in Hrvaško, šele nato pa naj določijo 'stik' in ne teritorialnega izhoda z odprtim morjem. Sporazum bo tako v najboljšem primeru Sloveniji omogočil 'služnost' oz. 'neškodljiv prehod' iz razdeljenega Piranskega zaliva preko hrvaškega teritorialnega morja do mednarodnih voda, je prepričan Žerjav.

"Potrditev sporazuma na referendumu bi za vedno zaprla Sloveniji teritorialni dostop do odprtega morja. Nikoli več je ne bi mogli spremeniti. V preteklem stoletju so nam vzeli Koroško, Trst in Gorico, danes je ogrožena naša suverenost na morju,“ je medtem dejal predsednik SDS Janez Janša, ki je zato državljane pozval, naj na referendumu glasujejo proti sporazumu.

Predsednica NSi Ljudmila Novak pa je menila, da je v primeru arbitražnega sporazuma zatajila slovenska diplomacija, saj marsikateri veleposlaniki in predstavniki tujih držav ne poznajo slovenskega stališča glede ureditve meje.