Po mnenju slovenskega premierja Boruta Pahorja je rešitev, ki so jo sprejeli voditelji članic EU, najmanj slaba izmed možnih rešitev, saj dobrih za to zagato ni. Slovenija kot članica območja evra ne more biti zunaj sprejetega mehanizma, a je bliže nemškemu pogledu, ki jasno terja izpolnjevanje grške domače naloge, je dejal.
Slovenija bo tako sodelovala v sprejetem mehanizmu za pomoč Grčiji, pri čemer je Pahor jasno poudaril, da Grčija za pomoč ni prosila in da območje evra ni sprejelo še nobene odločitve o pomoči južnoevropski članici evrskega območja.
Pahor je zagotovil, da je bila Slovenija bliže nemškemu pogledu, ki je slonel na argumentu, da mora Grčija predvsem izpeljati boleče varčevalne ukrepe in reforme ter tako spraviti svojo hišo v red.
Kako to pojasniti slovenskim delavcem?
To je ponazoril z besedami, da je težko zahtevati od slovenskega delavca, od katerega se pričakuje, da bo delal vsaj do 65. leta, da pomaga grškemu delavcu, ki dela do 55. leta.
Pahor je zatrdil, da je bila Slovenija pri iskanju kompromisne rešitve zelo dejavna in da se sam strinja s sprejetim političnim dogovorom, ki v skrajni sili predvideva sprožitev mehanizma pomoči s poglavitno vlogo bilateralnih posojil držav z evrom ob dopolnilni vlogi sredstev Mednarodnega denarnega sklada.
Obenem pa pravi, da se dolgoročno s tem političnim dogovorom ni nič rešilo in da je treba biti z javnostjo odkrit pri opozorilih o tveganjih, ki jih sedanje razmere prinašajo.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.