Pahor še zadnjič kot premier leti v Bruselj

Voditelji EU bodo na ponedeljkovem vrhu v Bruslju predvidoma dorekli medvladno fiskalno pogodbo. Gre za pogodbo o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v gospodarski in denarni uniji – trenutno velja za ključni ukrep pri odzivanju na krizo v območju evra. Pogodba sicer kratkoročno ne bo prinesla posebnih učinkov, dolgoročno pa naj bi zaostrila fiskalno disciplino. Poleg tega je pomembna z vidika notranjega strukturiranja EU, saj nakazuje, da gre Unija v smeri "Evrope več hitrosti", čeprav se to na glas nerado prizna.

Temelj pogodbe, ki jo zahteva Nemčija, je fiskalno ali zlato pravilo, ki določa, da morajo biti proračuni članic evrskega območja "uravnoteženi ali v presežku". To pomeni, da strukturni primanjkljaj na letni ravni ne sme preseči 0,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Fiskalno pravilo bodo morale pogodbenice vnesti v nacionalno pravo v enem letu po uveljavitvi pogodbe skozi "zavezujoče in stalne določbe", pri čemer so zaželene ustavne določbe. Proces zapisa zlatega pravila v ustavo se je minuli teden začel tudi v Sloveniji. Neformalnega vrha se bo tudi tokrat, najverjetneje zadnjič kot premier, ki opravlja tekoče posle, udeležil Borut Pahor, od katerega se je sicer predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy lani že dvakrat poslovil.

Kratkoročen problem ostaja Grčija

Grčije na dnevnem redu srečanja sicer ni. To pa zato, ker voditelji ne bi mogli prinesti "dodane vrednosti" pogajanjem zasebnih upnikov in Grčije o delnem odpisu dolga, ki še trajajo. Dogovor Grčije z zasebnimi upniki velja za pogoj za izplačilo naslednjega obroka posojil v okviru prve pomoči, dogovorjene maja 2010. Poleg tega je ključen za pripravo celotnega drugega programa pomoči tej prezadolženi državi.

Za Grčijo je ključen datum 20. marec, ko ji bo zapadlo v plačilo za 14,5 milijarde evrov dolgov. Če dogovora o drugem programu pomoči zanjo, katere bistven del je dogovor z zasebnimi upniki, do takrat ne bo, ji spet grozi bankrot.