Pakistanski predsednik Pervez Mušaraf je v televizijskem nagovoru pakistanskemu ljudstvu pojasnil svoje stališča in načrte ob zaostrovanju odnosov s sosednjo Indijo. Zavrnil je indijska stališča, da kašmirski islamski separatisti napadajo indijske cilje iz pakistanskega ozemlja, prebivalci Kašmira se po njegovih zagotovilih samostojno borijo za neodvisnost. Pakistan bo še naprej podpiral prizadevanje večinoma muslimanskega prebivalstva Kašmira za neodvisnost, in dodal, da "Pakistan ne bo dovolil izvoza terorizma".
Pakistanski voditelj Pervez Mušaraf je Indijo označil za sovražnika. "Sovražnik je začel zbirati kopenske, morske in zračne sile," je poudaril in dodal, da nevarnost vojne še ni mimo.Pakistan je po besedah predsednika Mušarafa na razpotju med mirom in vojno, Pakistan pa si prizadeva za mir: "Pakistan doživlja zelo težko obdobje. Soočeni smo s težkimi razmerami in znašli smo se na zgodovinskem križišču. Nočemo vojne, a če bomo v vojno prisiljeni, bomo odgovorili na vso moč," je pakistanskemu prebivalstvu še sporočil Mušaraf.
Po njegovem mnenju je v težkih razmerah narodna enotnost nujno potrebna. "Misliti moramo v okviru narodne enotnosti in se dvigniti nad zasebne in strankarske interese". Mušaraf je še menil, da je v trenutnih razmerah zelo pomembno posvetovanje, in ob tem politične stranke pozval na pogovore v zvezi z napetostmi z Indijo.
Mušaraf je v nagovoru tudi napovedal, da bodo volitve v Pakistanu potekale med 7. in 11. oktobrom letos. Pakistanski voditelj se je sicer že pred tem zavezal, da bo sklical lokalne in parlamentarne volitve, kar je zahtevalo pakistansko vrhovno sodišče. Mušaraf se je na oblast povzpel z državnim udarom oktobra 1999. Vrhovno sodišče je nato od njega zahtevalo ponovno vzpostavitev demokracije v roku treh let, pakistanski voditelj pa si je že 30. aprila letos na posebnem referendumu zagotovil nadaljnjih pet let oblasti. Pakistanski voditelj je sicer tudi dejal, da bodo na volitve povabili vse tuje opazovalce, ki se bodo volitev želeli udeležiti, in napovedal, da se bo oktobra začel "pravi demokratični proces".
Napetosti med državama so se zaostrile 17. maja, potem ko je New Delhi Islamabad obtožil, da je odgovoren za napad v indijskem delu Kašmirja 14. maja, v katerem je umrlo 35 ljudi. Šlo je za najhujši napad islamskih skrajnežev v Kašmirju letos, kjer živi večinoma muslimansko prebivalstvo.
Indija ni pomirjena z Mušarafovim nastopom
Indijske oblasti so sporočile, da bodo uradni odgovor na govor pakistanskega predsednika objavili v torek, je pa nek uradnik indijskega zunanjega ministrstva že izjavil, da utegne Mušarafov govor razjeziti New Delhi. Mušaraf je med nagovorom omenil tudi hindujske skrajneže, ki v Kašmiru, pa tudi drugod po Indiji napadajo muslimane, kristjanje in ostale verske skupnosti.
"Očitno je, da nas bodo očitki o hindujskih teroristih, ki napadajo muslimane, zelo razjezili. O hindujskih skrajnežih v Kašmiru še nimamo poročil," je dejal uradnik. Zavrnil je tudi Mušarafove navedbe, da napadalci ne prihajajo iz Pakistana. Kot so še sporočili z indijskega zunanjega ministrstva, mora Mušaraf besede spremeniti v dejanja.
Po pogovoru z obrambnim ministrom in svetovalcem za državno varnost pa je indijski premier Vajpayee dejal, da bi Indija morala obračunati z islamskimi skrajneži že lani decembra, ko so napadli indijski parlament v Delhiju. Kot je dejal, se je Indija tedaj zadržala na prigovarjanje mednarodne javnosti, vendar so se napadi nadaljevali. Hkrati je v nagovoru po televiziji pozval rojake, naj bodo enotni, ker so soočeni z grožnjo terorizma. "Želimo si zmage, zmage nad terorizmom," je dejal indijski premier.
Spopadi se nadaljujejo
V spopadih ob razmejitveni črti med Indijo in Pakistanom v Kašmiru pa je v zadnjih 24 urah na obeh straneh umrlo devet ljudi, 42 pa je ranjenih. Med žrtvami naj bi bilo tudi šest civilistov in indijski vojak. Kot je še poročal pakistanski radio, je indijsko topništvo napadlo neko pakistansko obmejno vas, pakistanske sile pa so na napad odgovorile.
Zaradi obmejnih spopadov je v ponoči domove zapustilo že kakih 350 indijskih vaščanov, ki so se pridružili že več deset tisočem, ki so svoje domove zapustili v prejšnjih dneh.
Kljub pozivom in pritiskom mednarodne skupnosti napetost med jedrskima silama ne pojenja, temveč državi v spopadih uporabljata vedno težje orožje.
Mednarodni voditelji posredujejo za mir
Britanski premier Tony Blair je pakistansko vodstvo ponovno pozval, naj se aktivno spopade s terorizmom, ki prestopa meje njegove države. Blair je v 15-minutnem telefonskem pogovoru z Mušarafom obenem izrazil prepričanje, da je v tem vprašanju napredek mogoč. Britanski zunanji minister Jack Straw pa je medtem posvaril pred morebitno jedrsko vojno med Indijo in Pakistanom. Kopičenje vojaških sil na razmejitveni črti v Kašmirju bi zlahka "ušlo nadzoru in izzvalo najprej konvencionalni, nato pa še jedrski spopad, kot ga še nismo videli", je na konferenci veleposlanikov, ki ga je pripravilo nemško zunanje ministrstvo, v Berlinu dejal Straw.
Straw je sicer predlagal načrt v treh točkah, s pomočjo katerega bi preprečili stopnjevanje napetosti med jedrskima silama. Tako bi bilo potrebno najprej zaustaviti čezmejni terorizem, nato pa zmanjšati vojaške napetosti. Sprti državi bi nato morali ponovno sesti za pogajalsko mizo. "Obe državi imata jedrsko orožje, skupaj pa več kot milijon mož v bojni pripravljenost," je še poudaril britanski zunanji minister. Britanski zunanji minister naj bi še danes odpotoval v Islamabad, nato pa še v New Delhi.
V Islamabad je medtem na tridnevni obisk prispel namestnik ruskega zunanjega ministra Anatolij Safanov, da bi pritisnil na sprti jedrski sili in dosegel pogajanja, ki bi ju odvrnila od vojne. Safanov bo pakistanskemu predsedniku Mušarafu in indijskemu premieru Atalu Behariju Vajpayeeju predal povabilo ruskega predsednika Vladimirja Putina, naj se udeležita pogovorov na štiri oči naslednji mesec v Kazahstanu, ob robu srečanja sveta za sodelovanje v Aziji med 3. in 5. junijem. Pakistan je sicer že napovedal, da bo pozitivno odgovoril na rusko pobudo in ponovil pripravljenost za dialog z Indijo. Iz Indije pa so sporočili, da bo Vajpayee odpotoval v Almaty, da pa je "malo verjetno", da bi se srečal z Mušarafom.
Prihodnji teden bo v regijo prispel še namestnik ameriškega zunanjega ministra Richard Armitage. Združene države Amerike so Pakistan pozvale, naj ostreje pritisne na islamske skrajneže. Predsednik ZDA George Bush je med obiskom v Rusiji dejal: "Obe strani smo jasno opozorili, da vojna ne prinaša nič dobrega in da ni nikakršnih prednosti v spopadu, ki bi se utegnil razvneti v obsežno vojno. Izrečene besede na obeh straneh nas močno skrbijo. Nujno je, da predsednik Mušaraf stori tisto, kar je obljubil v svojem govoru o zatiranju terorja - namreč, da bo preprečil vdore preko razmejitvene črte z Indijo. Pomembno je, da se lahko Indijci v celoti zanesejo na njegove besede."
