Papež molil v mošeji

Papež Benedikt XVI. je v Carigradu obiskal Modro mošejo ter tam tudi molil. Na predlog carigrajskega muftija Mustafe Cagricija se je namreč obrnil proti muslimanskemu svetemu mestu Meki, v tipični muslimanski molitveni gesti prekrižal roke na prsih ter tiho pomolil. Obisk ene najbolj znamenitih mošej na svetu si mnogi razlagajo v okviru prizadevanj Vatikana za spravo z muslimanskim svetom, potem ko je papežev govor na univerzi v Regensburgu poskrbel za val razburjenja v muslimanskih državah. Sveti oče se je za obisk znamenite mošeje iz 17. stoletja odločil šele nekaj dni pred odhodom v Turčijo.

Številni Turki so papeževemu obisku mošeje nasprotovali, saj menijo, da je to skrunitev svetega prostora. Prav tako se mnogi niso strinjali z njegovim obiskom Hagie Sofie. Islamisti trdijo, da papežev obisk muzeja nakazuje namero krščanske cerkve, da jo zahteva nazaj. Hagia Sofia je bila namreč prvotno bizantinska cerkev iz 6. stoletja, ki so jo v 15. stoletju spremenili v mošejo, sedaj pa je v njej svetovno znani muzej. V Carigradu so ob tem podpisovali peticijo za ponovno posvetitev Hagie Sofie v mošejo. Papežev obisk spremljajo tudi protesti.

Varnostni ukrepi na višku

Za približevanje cerkva

Papež Benedikt XVI. in carigrajski patriarh Bartolomej I. sta v skupni izjavi o nadaljnjem približevanju obeh cerkva razdelitev kristjanov označila za "škandal za svet" in kot svoj cilj navedla "vnovično vzpostavitev enotnega občestva". Podprla sta tudi tesnejše odnose med kristjani na Bližnjem vzhodu ter "avtentičen in iskren medverski dialog s ciljem boja proti nasilju in diskriminacije v vseh oblikah". Papež je v govoru na slovesnosti med drugim ponovil vabilo Bartolomeju I. k pogovorom o največjem sporu med cerkvama glede primata papeža. Katoličani namreč papežu priznavajo primat nad celotno cerkvijo, pravoslavna cerkev pa meni, da ima papež le "častni primat"

V bran človeškemu življenju

Bartolomej I., duhovni vodja kakih 300 milijonov pravoslavcev, in papež sta še poudarila, da "pomeni ubijanje nedolžnih v imenu Boga njegovo žalitev in žalitev človeškega dostojanstva," ter se postavila v bran človeškemu življenju.

Ohranitev krščanskih vrednot

EU bi morala bdeti nad spoštovanjem pravic verskih manjšin v svojih članicah, sta poudarila v izjavi. Vse kristjane v Evropi sta pozvala k "združitvi naporov za ohranitev krščanskih korenin, tradicije in vrednot" v evropski kulturi, ob tem pa jih pozvala, naj ostanejo "odprti do drugih ver in njihovega kulturnega prispevka".

Skupno izjavo sta objavila, potem ko se je papež tretji dan svojega obiska v Turčiji udeležil slovesnega pravoslavnega bogoslužja v stolnici Svetega duha v Carigradu, ki ga je vodil Bartolomej I.

Nov korak k medverskemu dialogu

Benedikt XVI. se je srečal tudi z armenskim patriarhom Mesrobom II. na sedežu armenskega apostolskega patriarhata. Papež se na srečanju ni dotaknil vprašanja genocida nad 1,5 milijona Armenci med prvo svetovno vojno,  ki ga Ankara ne priznava, opozoril pa je na "zelo tragične razmere", v katerih so Armenci živeli v preteklosti. V Turčiji danes živi kakih 65.000 armenskih kristjanov.

Papež bo sprejel še sirskega pravoslavnega nadškofa in nekaj voditeljev protestantskih skupnosti. Pomen medverskega dialoga pa bo podčrtal še s srečanjem z velikim turškim rabinom, poročajo tuje tiskovne agencije.