Papeža so poslušali člani obeh domov parlamenta, pa tudi predsednika republike Carlo Azeglio Ciampi in vlade Silvio Berlusconi. V svojem govoru je zavrnil vsakršno odgovornost velikih monoteističnih religij - krščanske, muslimanske in judovske - za terorizem, rekoč, da so bile te v zadevo vpletene na "popolnoma popačen način".
Poglavar katoliške cerkve se je dotaknil tudi krize v Iraku ter Italijo in druge države, "ki koreninijo v krščanski veri" posvaril, naj se ne pustijo zapeljati logiki spopadov, ki bi bila brez izhoda.
Janez Pavel II. je ponovil svoj poziv, da bi v prihodnjo evropsko ustavo vključili krščanska načela in priznali vlogo, ki jo je krščanstvo odigralo na evropski celini. Če želimo novi evropski enotnosti zagotoviti trajnost, moramo poskrbeti, da bo temeljila na etičnih temeljih, ki so bili nekoč njena osnova, hkrati pa je treba pustiti prostor za bogastvo razlik v kulturi in tradiciji, ki zaznamujejo različne narode, je dejal papež.
Papež je v nagovoru poslancem omenil tudi položaj v italijanskih zaporih in oblasti pozval, naj bodo usmiljene in znižajo kazni zapornikom. Italijane in Italijanke je pozval, naj imajo več otrok, saj se, kot je dejal, Italija že sooča s krizo rodnosti. Politiki bi morali sprejeti takšne ukrepe, da bi bila vzgoja otrok manjše ekonomsko in socialno breme, je poudaril. Po statističnih podatkih je rodnost v Italiji med najnižjimi na svetu - na tisoč prebivalcev se rodi le 9,3 otroka -, prebivalstvo v državi pa je med najstarejšimi na celini.
Papež se je zavzel tudi za upoštevanje krščanskega verstva v prihodnji ustavi Evropske unije ter izrazil prepričanje, da evropski ustavi ne bodo manjkali tisti religiozni, kulturni in civilizacijski temelji, ki so Evropo skozi stoletja naredili veliko. "Če želimo Evropsko unijo narediti stabilno, se je pri tem potrebno opreti na tiste etične temelje, ki so nekoč tvorili njeno osnov," je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa opozoril papež in se zavzel za Evropo, ki je ne bi označevali zgolj gospodarski in politični vidiki, ampak bi bil v njej prostor tudi za duhovne vrednote. Papež je ob tem izrecno pozdravil širitev povezave, saj bo ta odpravila "nenaravno delitev" Evrope.
82-letnega papeža so poslanci kar 20-krat prekinili z aplavzom, kljub temu pa obisk ni minil brez protestov. Nekaj poslancev iz vrst levice poglavarja Rimskokatoliške cerkve ni želelo poslušati, na bližnjem trgu pa so protestirali homoseksualci.
Papežev obisk v italijanskem parlamentu je zgodovinski in Janez Pavel II. je v svojem nagovoru priznal pomen obiska v luči razburkanih odnosov med Italijo in Rimskokatoliško cerkvijo v zgodovini. Italija in Vatikan sta se namreč medsebojno priznala šele leta 1929 s sporazumom, ki sta ga podpisala papež Pij XI. in Mussolini. Papež ima sicer naziv rimskega škofa in metropolita rimske pokrajine, je pa tudi suveren države Vatikan. Ta leži sredi mesta Rim in ima površino 44 hektarjev.
