"Papež je izrazil zaskrbljenost glede verskih in duhovnih vsebin v prihodnji evropski ustavi," je po desetminutnem pogovoru v Vatikanu dejal Giscard d'Estaing.
Papež je v preteklih mesecih že večkrat zahteval poudarek na krščanskih koreninah Evrope v prihodnji ustavi EU. V svojem govoru junija se je odkrito zavzel za hitro izvedbo širitve EU ter za vlogo cerkva v teku razprav o prihodnji institucionalni podobi EU.
"Cerkve niso le navadne zasebne ustanove. Treba je upoštevati njihovo institucionalno dimenzijo, ne glede na status, ki ga imajo v različnih državah članicah. Zato bi morale evropske institucije s cerkvami voditi dialog," je takrat menil papež.
Konvencija o prihodnosti Evrope pa je posebno telo, ki pripravlja temeljito institucionalno reformo EU. Giscard d'Estaing je v ponedeljek v Bruslju predstavil prvi osnutek prihodnje evropske ustave, v skladu s katerim bo imela evropska ustava dva temeljna dela. S prvim bo določena ustavna struktura EU, s katero naj bi povezava med drugim dobila tudi novo ime. V drugem delu ustavne pogodbe naj bi bile skladno s prvim osnutkom, zapisanem na 18 straneh, opredeljene unijine politike in njihovo izvajanje.
Janez Pavel II. postal častni meščan Rima
Janez Pavel II. pa je danes postal tudi častni meščan Rima. Častno meščanstvo mu je ob številčni delegaciji mestnih svetnikov med krajšo slovesnostjo predal rimski župan Walter Veltroni. Janez Pavel II. je ob tem izrekel besede "civis romanus sum" ter šaljivo dodal, da je moral za to delati 24 let. Poljak Karol Wojtila je bil za papeža izvoljen 16. oktobra 1978, kot prvi neitalijanski papež po več kot 450 letih. Odločitev o podelitvi meščanstva papežu so rimske oblasti soglasno sprejele 17. oktobra letos.
