Po papeževih besedah bi moralo iraško ljudstvo s pomočjo mednarodne skupnosti odločiti o prihodnosti svoje države. Obsodil je tudi "pozabljene vojne", ki se jim ne posveča dovolj pozornosti, med njimi pa spomnil na bližnjevzhodno prelivanje krvi brez znakov premora. Kakim 60 tisoč vernikom in turistom, ki so se zbrali na trgu Sv. Petra v Rimu, je dejal, da velika noč prinaša mir, in jih pozval, naj bodo "neutrudni delavci za mir".
"Mir v Iraku," je dejal poglavar rimokatoliške cerkve in povzročil odobravanje množice.
Papež je v poslanici pozval h končanju verige sovraštva, ki ogroža normalen razvoj človeške družine. V Vatikanu so večkrat izrazili skrb, da bi bila lahko vojna proti Iraku v islamskem svetu razumljena kot krščanski pohod proti islamu. "Naj nas Bog usliši, da bi bili rešeni nevarnosti tragičnih spopadov med kulturami in religijami," je poudaril.
Poglavar rimskokatoliške cerkve je opozoril tudi na afriške države, ki jim grozi, da bodo prepuščene same sebi, na "napade na svobodo ljudi na Kavkazu, v Aziji in Latinski Ameriki", čeprav ni izpostavil nobene države. Ob sklicevanju na vero kot razlog za optimizem je papež dodal: "Kakorkoli temačno se zdi obzorje človeštva, danes praznujemo žarečo zmago velikonočnega veselja!"
Velikonočne maše tudi v Iraku
V cerkvah po vsem Iraku se je zbralo mnogo iraških katolikov. Dolgoletni bagdadski škof Emmanuel Delly je med velikonočno mašo ameriškega predsednika Georgea Busha pozval, naj pomaga pri sprejetju iraške ustave, ki bi kristjane obravnavala enako kot večinske muslimane.
V času vladavine stranke Baas od 60. let prejšnjega stoletja so oblasti nacionalizirale krščanske šole, uradna diskriminacija je bila uzakonjena pri porokah in je zahtevala od kristjanov oziroma kristjank, da se spreobrnejo v islam, če se želijo poročiti z muslimanko oziroma muslimanom. Neuradna diskriminacija pa je vladala pri zaposlovanju, napredovanju na delovnem mestu in na drugih področjih. Iraški kristjani se po padcu režima Sadama Huseina in njegove stranke Baas zdaj najbolj bojijo, da bi na oblast prišla revna in obupana šiitska večina, kateri pripadajo skrajneži.
V Veliki Britaniji je yorški nadškof David Hope sile koalicije pozval, naj v obnovo Iraka vložijo prav toliko energije, kot so jo porabile za strmoglavljenje iraškega režima. Nadškof Hope je pred verniki v yorški katedrali izrazil dvom v uspešno obnovo Iraka. Wastminsterski nadškof, kardinal Cormac Murphy-O'Connor, je v Westminstrski katedrali v Londonu svoje vernike pozval, naj molijo za tiste, ki jih je vojna neposredno prizadela. Pozval je tudi k molitvi za Iračane, ki lahko po strašnem trpljenju v minulih letih zdaj upajo na boljšo prihodnost, ki jo bo vsaj delno zagotovila mednarodna skupnost.
Tudi najstarejši član anglikanske Cerkve, canterburyjski nadškof Rowan Williams, je v svoji maši spregovoril o Iraku. Dejal je, da je moralno razpravo o konfliktu v Iraku zaznamovalo vztrajanje pri tradicionalnem načinu mišljenja. Nekateri nasprotniki vojne so vztrajali, da morajo biti motivi tistih na oblasti osebnostno koruptivni, pohlepni, nepošteni in krvi željni, kot da bi vprašanje preprosto lahko rešili z odločitvijo o grešnosti posameznikov. Enako so zagovorniki vojne svoje kritike obtoževali, da ne znajo ločiti dobrega od slabega, da se strinjajo s pošastno krutostjo in so nedovzetni za trpljenje narodov, je opozoril nadškof Williams.
